Banke želijo denar nazaj – časa za napake ni
Mnogi poudarjajo, da se slovensko kmetijstvo ne more kosati s tujim. Slovenski kmetje se soočajo z lastniško razdrobljenostjo, območjem Natura 2000, za katerega v nasprotju z naravovarstveniki pravijo, da ni prednost, kvečjemu slabost, površinami z omejenimi dejavniki kmetovanja. Kljub temu pa so tudi slovenski kmetje v zadnjih desetletjih naredili ogromen razvojni korak naprej. Med njimi je tudi kmetija Hajšek iz Ložnice pri Makolah, ki letno odda več kot milijon litrov mleka.
Kmetje iz Podravja in drugih koncev Slovenije so si v okviru strokovne ekskurzije KGZ Ptuj letos ogledali tri kmetije z območja Podravja, kjer so jim bile praktično in teoretično predstavljene dobre prakse reje govedi s poudarkom na dobrobiti živali, robotizaciji in ohranjanju okolja. To so bile kmetije Čampa z Destrnika, Frešer s Šmartnega na Pohorju in kmetija Hajšek z Ložnice pri Makolah.
Andrej Hajšek je ob obisku (v večini mladih) kmetovalcev najprej izpostavil napredek kmetije in kmetijstva v zadnjih treh desetletjih, od ročne do robotske molže, prav tako pa ne gre spregledati šest let starega hleva za 120 krav molznic in še 20 presušenih krav, ki je bil skrbno načrtovan ob strokovni podpori kmetijskih svetovalcev. Vse investicije so pogojene seveda z denarjem. »Banke želijo denar nazaj,« je enostavno in brez olepševanj dejal Hajšek. Da bi z dano količino molznih krav dosegli najboljše rezultate, jih enkrat ali dvakrat na mesec obišče avstrijski strokovnjak za prehrano živali. »Delati moraš brez napak ali s čim manj napakami,« je dejal mladi kmetovalec, ki sodi med največje v Podravju.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
