Arheolog Ivan Tušek: »Nisem legenda, legendarne so najdbe«
Na festivalu mitraizma, ki poteka na Ptuju, so njegovi snovalci ob predstavitvi povedali, da je njihov cilj povečati vedenje o mitraizmu in ptujskih mitrejih, izjemnem bogastvu, s katerim se lahko pohvalijo le redki na svetu, hkrati pa povečati tudi obisk teh znamenitosti. O Ivanu Tušku, upokojenem arheologu, konservatorju svetniku, edinem še živečem arheologu na svetu, ki je odkril zadnji ptujski mitrej, so govorili kot o svetovni legendi. Na Ptuju so do danes odkrili pet mitrejev. Mitrov kult je bil v Petovioni najbolj razširjen v 3. stoletju, ko se je mesto širilo in pridobilo nove prebivalce.
Velika čast je, da je odkril ostaline petega mitreja in da je eden izmed redkih, ki ga je našel.
»S tem pa nisem postal legenda. Kakšna legenda, legendarne so najdbe. V grobovih sem našel dve zlati verižici, veliko drugih artefaktov, tudi ogrlico, sestavljeno iz osmih luničastih posrebrenih obeskov, ki je bila prva takšna najdba, eno prvih apnenic, sedem plošč nutric, ki so sicer poškodovane. To je tudi zaklad, pa so skrite nekje v škatlah. Našel sem tudi okrog 800 rimskih grobov, od skeletnih do žganih. Tudi to je še vse spravljeno v depojih. Na območju bolnišnice, v bližini že odkrite imenitnejše rimske stavbe, sem leta 1988 odkril dvojno flavto, t. i. tibio. Gre za posebno dragoceno in redko najdbo. Predstavljena je bila tudi na BBC-ju kot dokumentarni film z naslovom Zvoki in glasba starodavne Evrope, s podnaslovom Rimska tibia. Še veliko drugega materiala čaka na predstavitev, spravljen je tudi v škatlah pod oznako Rabelčja vas – zahod. Razstavišče za to naj bi bilo v nekdanjih prostorih gostilne na gradu Borl. V eni od teh soban bi želel predstaviti vse tisto, kar sem izkopal. Sem avtor dveh arheoloških parkov, enega v Brengovi v Cerkvenjaku, v Anželovem gozdu, kjer je prezentiranih petnajst gomil, ki je po mnenju stroke eden najlepših arheoloških parkov v naravi, in v Benediktu. Sodeloval sem tudi pri ureditvi spominskega obeležja ob 200-letnici odkritja negovskih čelad v Ženjaku v Slovenskih goricah. Prav tako pa pri prezentaciji rimskih arheoloških spomenikov in situ na Ptuju: marmorni kip leva, marmorni steber pred šolskim centrom, sarkofag iz peščenjaka, rimska cesta Petovio–Savaria pri Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj,« pove Ivan Tušek, ki je v začetku svoje arheološke poti najprej mislil, da se bo ukvarjal s slovansko arheologijo, o kateri je pisal tudi v svoji diplomski nalogi.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
