Arhiv Štajerskega Tednika

Ker je blato mokro, je bolj težko in ga je masovno več, kar pomeni višje stroške prevzema. Velika razlika v ceni bi bila, če bi ga namesto 5.000 ton na leto pridelali 2.000 ton. Tako bi lahko namesto 800.0000 evrov (ali po novem milijon evrov) prevzemniku plačevali več kot polovico nižje račune. Je pa po drugi strani res, da če bi imeli sušilnico, brez pogonskega energenta (elektrike ali plina) ne bi šlo in bi stroški nastajali po tej plati. Vsekakor bi bilo smotrno preračunati, ali bi bilo blato racionalno izsuševati do 90 odstotkov suhe snovi, ali pa ohranjati sedanje stanje, ko se ga izsušuje do okoli 20 odstotkov, kar pomeni več mase in višje stroške prevzema.

Ptujski razpis še kar v vrtincu pritožb

Katero podjetje bo na Ptuju za občine Spodnjega Podravja po novem letu prevzemalo odpadno blato, ostaja odprto vprašanje, saj je na Državno revizijsko komisijo (DKOM) pred dnevi romala že druga pritožba. Po sankciji revizijske komisije so se v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj odločili, da za prevzem blata ponudnika po junijskem razpisu ne bodo izbrali. Na to odločitev se je Kostak pritožil.

Vrednosti ponudb, ki jih je KP Ptuj prejelo za prevzem blata iz čistilnih naprav, so znašale od 137 do 227 evrov po toni. Prevzemnik bi s Ptuja letno odpeljal 5.000 ton dehidriranega, sicer pretežno mokrega blata, v njem je suhe snovi med 16 in 25 odstotki. Posel bi sklenili za štiri leta, ponudbene cene za celotno obdobje so bile od 2,7 do 4,5 milijona evrov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku