Arhiv Štajerskega Tednika

Načelnik Upravne enote (UE) Ptuj Metod Grah in vodja oddelka za upravne notranje zadeve UE Ptuj Boris Miočinović sta pojasnila, da je vprašanje fiktivnih prijav bivališč, še posebej tujcev, v politični in medijski sferi ta čas precej aktualno. A uradniki se po njunih besedah s tem področjem ukvarjajo že nekaj let. »Splošna ugotovitev je, da je obstoječe stanje možno spremeniti samo s spremembo zakonodaje. Do te pa še ni prišlo, ker bi imela prevelik vpliv na socialnem in gospodarskem področju,« sta razložila sogovornika in poudarila, da odgovornosti za zlorabo fiktivnih prijav bivališč ni moč enostransko pripisati le zaposlenim na upravnih enotah.

Normativi bi bili poseg v ustavne pravice

Uradniki postopek prijave bivališča izpeljejo tako, kot jim nalagajo predpisi. Ker predpis, ki bi upravne enote pooblaščal, da preverjajo, ali je za prijavo oseb na nekem naslovu (hiši, stanovanju …) dovolj prostora za bivanje, ne obstaja, ga uradniki tudi ne morejo izvajati. Prav tako ne obstajajo normativi, koliko prostora za življenje potrebuje ena oseba. To bi bilo po mnenju MNZ celo poseg v ustavne pravice. »Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je leta 2017 o tej problematiki ocenilo, da bi postavljanje normativov pri prijavi bivališča pomenilo kratenje ustavne pravice do svobodne izbire prebivališča, vezano na to pa tudi onemogočanje drugih pravic, ki izhajajo iz urejenega stalnega ali začasnega bivališča. Na MNZ so takrat še poudarili, da se ob prijavi bivališča ne zahteva dokazila, ki bi izkazovalo podatek o površini najemnega prostora, številu oseb, ki ga uporabljajo, in višini najemnine.«

Uradniki »obremenjenost« naslovov lahko preverjajo že od leta 2013!

Preberite več v Štajerskem Tedniku