Arhiv Štajerskega Tednika

Načrt so pripravili v ljubljanskem podjetju IPMIT, projekt pa je vodila Jasna Poženel: »Projekt smo pripravili za osem občin skupaj, saj je to bolj ekonomično, konzorcij pa lahko tudi skupaj kandidira za nepovratna sredstva iz Evropskega kohezijskega sklada 2014–2020.« Načrt so zasnovali v skladu z državnimi strateškimi smernicami razvoja širokopasovne infrastrukture: do konca leta 2020 naj bi 96 % gospodinjstev imelo dostop do širokopasovnega omrežja s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, vsa preostala gospodinjstva pa vsaj s hitrostjo 30 Mb/s. Za gradnjo in vzdrževanje odprtih širokopasovnih omrežij na slovenskih podeželskih območjih bo do leta 2020 namenjenih skupno 72,5 milijona evrov, skupni ocenjeni stroški razvoja širokopasovnih omrežij pa bodo znašali okoli 365 milijonov evrov.

Haloško-kidričevski konzorcij je najhitrejši

Namen načrta je bil ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v skupini občin, pa tudi določiti t. i. bele lise. To so tista območja, kjer ni ne širokopasovnih priključkov naslednje generacije ne tržnega interesa komercialnih ponudnikov za njihovo gradnjo v naslednjih treh letih. Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS je imelo ob koncu leta 2015 v Sloveniji fiksni širokopasovni dostop do interneta (nad 100 Mb/s) 28,5 % prebivalcev oz. 73,3 % gospodinjstev. 3,1 % uporabnikov je imelo hitrost dostopa manjšo od 2 Mb/s; 26,7 % med 2 in 10 Mb/s; 44,8 % med 10 in 30 Mb/s; 25,4 % pa večjo od 30 Mb/s. V Halozah je statistika precej slabša od slovenskega povprečja.

Samo iz teh podatkov belih lis še ni mogoče določiti, opozarjajo v načrtu: »Javno dostopni uradni podatki trenutno ne vsebujejo območij, na katerih je bil ali bo izražen komercialni interes, to je interes operaterjev na trgu, da z lastnimi investicijami zgradijo ustrezno širokopasovno infrastrukturo.« Komercialni ponudniki so lahko svoj interes ponovno izkazali do 5. julija – tokrat z nekoliko strožjimi določili kot pri preteklih dveh razpisih. Omrežja, ki jih »zanimajo«, bodo v treh letih namreč tudi zares morali zgraditi. Poženelova pojasnjuje: »Novih belih lis nismo čakali, saj morajo načrt potrditi še občinski sveti, potem sledi novelacija načrta, ob prijavi na razpis pa mora biti izvajalec del že izbran …« Dokumentacija torej še ni popolna, vendar naj popravki glede komercialnega interesa ne bi presegli 10 %.

Zanimanje občin je veliko, haloški konzorcij pa je med okoli 40 občinami ali konzorciji, za katere načrte pripravljajo v podjetju IPMIT, na razpis najbolje pripravljen.

Optičnemu kablu se ne bo mogoče izogniti

Preliminarni izračuni vrednosti načrtovane investicije po občinah

Naselja, v katerih do spleta sploh ni mogoče dostopati s hitrostjo vsaj 30 Mb/s

Svetovni splet za slehernega Evropejca

Preberite več v Štajerskem Tedniku