Drastičen padec svinjereje: Velikih rejcev le še za prste obeh rok
V slovenski prašičereji vlada velika kriza. Od leta 2004, ko se je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom na državni ravni gibala okoli 80 %, je ta do leta 2016 upadla na kar 34 %, leta 2020 pa je znašala približno 40 %.
Da je stanje prašičereje tudi na Ormoškem v hudi krizi, med drugim priča podatek, da nekdaj močnega združenja rejcev prašičev, ki je v najboljših časih beležilo tudi 58 rejcev, praktično ni več. »Po letih krize z odkupom in vse večjim uvozom prašičjega mesa se je število članov nenehno zmanjševalo. Na koncu prenehalo delovati,« razlaga terenski kmetijski svetovalec Ivan Puklavec iz KGZ Ptuj, ki je pred leti tudi sam redil pujse, a je rejo opustil zaradi nerentabilnosti. »Ormoške rejce, ki jim predstavlja reja prašičev večji del prihodka, bi lahko našteli z imenom in priimkom, tako malo jih je še ostalo,« je nazoren.
Tri kmetije so se usmerile v dodatno dopolnilno dejavnost, rejcev prašičev pitancev v kooperacijski reji ali v reji prašičev pitancev z lastnimi pujsi je le še kakih deset, rejcev plemenskih živali pa še manj.
Najslabše v vzhodni Sloveniji
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
