Žlahtne priče posavske preteklosti
Posavska založba Neviodunum je sinoči v sevniški knjižnici predstavila ponatis štirih knjižic iz let 1937 -1939: Brežice z okolico, Krško in okolica, Sevnica in okolica ter Dekanija Videm v brežiškem okraju. Avtor omenjenih del, zgodovinar in geograf dr. Viktor Tiller, se je ukvarjal predvsem s krajevno zgodovino Posavja, največji del svojega tega zanimivega opusa pa je posvetil brežiški občini oz. takratnemu okraju.
Rodil 23. se je 23. januarja 1878 v posestniški družini v Brežicah, tam preživel tudi zadnja leta po upokojitvi, umrl pa je v Ljubljani decembra 1961. Po mariborski klasični gimnaziji je študij zgodovine in zemljepisa leta 1900 nadaljeval na dunajski univerzi in ga leta 1906 kronal z doktoratom.
Ljudmila Šribar v spremni besed k ponatisu Tillerjevih zbranih del, štirih knjižic, od katerih nobena ne presega 34 strani, navaja, da je Tiller oba omenjena predmeta po približno tri leta predaval dijakom mariborske in ljubljanske gimnazije, kar od septembra 1911 do konca leta 1932 pa ju je poučeval še na novomeški gimnaziji. Tiller je bil po 1. svetovni vojni tudi pobudnik za ustanovitev dvorazredne trgovske šole v Novem mestu in njen ravnatelj do leta 1926.
Mimogrede: upokojena knjižničarka in zavzeta raziskovalka krške pa tudi posavske preteklosti Šribarjeva piše svojo prvo povsem samostojno knjigo Neviodunum – izgubljeno mesto, ki bo izšla letos, s katero bodo sicer nekoliko z zamudo obeležili 10. obletnico založbe Neviodunum.
Skromna Ljudmila pa je sinoči zbrane v knjižnici spomnila na zaslužnega dolgoletnega posavskega kulturnika Silvestra Mavsarja, direktorja založbe Neviodunum, čigar delo zaznava tudi Cobiss v nad 50 knjižnih delih, kjer je Mavsar urednik ali sodelavec in v 30, kjer je (so)avtor. In Mavsar je doživel aplavz na odprti sceni.
Med številnimi obiskovalci je bil tudi sevniški podžupan Jože Žnidarič, ki je pohvalil nov pomemben uspeh založbe za posavsko domoznanstvo. Pomočnica direktorja zavoda Neviodunum, Bojana Kunej, je povedala, da je ponatis v oblikovnem, vsebinskem in jezikovnem enak originalu, čeprav ne gre za pravi faksimile.
"Glavni cilj predstavitve bi lahko bil dosežen že z običajnim ponatisom vsebin, ki bi jih združili v eni knjigi. A smo se odločili drugače! Iskanje vsaj približno enakih črk ni vselej povsem uspelo, saj so današnje tehnologije tiska in tudi materiali povsem drugačni. Vendar pa menimo, da smo knjižice dobro približali originalu. Da bi se lažje ohranile kot celota, smo jih opremili tudi s škatlo, ki je prav tako preprosta, kot so knjižice," je povedala Kunejeva, ki je pomen ponatisa ponazorila tudi razpoložljivostjo Tillerjeva dragocenega zbranega dela, saj je bilo do ponatisa knjižic na voljo še nekaj izvodov.
Denimo tudi tretjo knjižico - Sevnica in okolica je leta 1938 natisnila Blasnikova tiskarna v Ljubljani. Po evidenci Cobissa je na voljo še 9 izvodov, 3 so za izposojo in eden je v semeniški knjižnici. S svojimi knjižicami je Tiller , po besedah Šribarjeve, Brežicam, Krškemu, Sevnici in Videmski dekaniji ohranil regionalno geografijo, zgodovinske preglede in v svojem času cenjene dogodke.
Tako je naslednjim rodovom podal tudi pregled predvojnega znanja, vpletenosti v politične in upravne tokove, cerkveno organiziranost, spomin na znane osebnosti in še marsikaj, kar je vojna vihra 1941 – 1945 zatem uničila.
Sodelavci zavoda Neviodunum so sinoči celovito predstavili Tillerjevo zapuščino, za občinstvo pa je bila zlasti posrečena popestritev branje oglasov iz prvih treh knjižic, s katerimi si je avtor skušal pokriti stroške za dela, ki so izšla v samozaložbi.
V kulturnem programu predstavitve ponatisa zbranih del dr. Viktorja Tillerja v sevniški knjižnici sta sodelovala Glasbena šola Sevnica in pevski zbor Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca s harmonikarjem Gregorjem Oblakom.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
