##IMAGE-2212804##

Vlada RS je na včerajšnji seji ustanovila Komisijo vlade za zaščito romske skupnosti.

Ima 16 članic oziroma članov, predseduje ji minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, sicer Novomeščan, med člani pa so imenovani še dva Dolenjca, Posavec  in Belokranjka. To so mag. Damjan Lah, v.d. generalnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, sicer Krčan, Renata Brunskole, poslanka in županja občine Metlika, Bojan Tudija iz Sveta romske skupnosti RS, sicer tudi novomeški občinski svetnik, ter novomeški podžupan Rafko Križman.

Komisija je delovno telo vlade o zadevah s področja položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji in skrbi zlasti za spremljanje uresničevanja programa ukrepov, ki izhajajo iz Zakona o romski skupnosti v Sloveniji. Spremlja uresničevanje ustavnih obveznosti in zakonskih določil naše države, ki se nanašajo na romsko skupnost, oblikovanje predlogov in pobud glede zaščite romske skupnosti, ki se posredujejo vladi in posameznim ministrstvom za pridobivanje njihovih uradnih stališč, skrbi za izmenjavo mnenj med predstavniki romske skupnosti, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in državnimi organi o vseh vprašanjih, ki zadevajo položaj romske skupnosti ter obravnava aktualna vprašanja glede uresničevanja posebnih pravic romske skupnosti.

Novoustanovljena vladna komisija za zaščito romske skupnosti bi morala najprej začeti delati v smeri realizacije nacionalnega programa za Rome, nato pa pristopiti k pripravi ocene dejanskega stanja položaja romske skupnosti v Sloveniji, je danes menil predsednik Sveta romske skupnosti Slovenije Jožek Horvat Muc.

Predstavniki sveta romske skupnosti so se pred tem srečali z ministrico za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlato Ploštajner. Kot je povedala ministrica, je bilo srečanje namenjeno izmenjavi stališč in medsebojnemu informiranju. Podrobneje so ji predstavili problematiko romske skupnosti v različnih predelih Slovenije.

Z marsičem, je povedala Ploštajnerjeva, so jo že seznanili drugi predstavniki Romov, s katerimi se je srečala. Tudi danes so spregovorili o možnostih za izboljšanje razmer. Gostje so opozorili na nekatere najbolj pereče probleme, s katerimi se srečujejo Romi, pri čemer je ministrica med drugim omenila problematiko na področju političnega predstavništva, denimo v občini Grosuplje.

Po njenih besedah so opozorili na potrebo po nudenju večje podpore romskim svetnikom pri njihovem delovanju s strani občin, kot tudi obeh združenj občin. Poudarili so potrebo po njihovem dodatnem usposabljanju ter po tem, da tudi država in občine skupaj naredijo čim več na področju reševanja osnovnih bivalnih problemov ter problemov, ki so vezani na izobraževanje in zaposlovanje Romov, kar je v sedanjih krizni situaciji zanje še poseben problem.

Po navedbah ministrice je pogovor tekel tudi v smeri možnosti tesnejšega sodelovanja pri pripravi projektov, kjer bi lahko romska skupnost oz. za njene potrebe koristili tudi evropska sredstva. Tako kot že ob srečanju s forumom romskih svetnikov je bila tudi danes izražena želja po predhodnih informacijah o razpisih, da bi se lahko aktivneje vključevali v samo pripravo projektov, ki tečejo v občinah, je pojasnila ministrica.

Predsednik sveta romske skupnosti Horvat Muc je po srečanju z ministrico dejal, da so si po nastopu nove vlade zadali, da se srečajo z različnimi predstavniki ministrstev, uradov in odborov, da jih najprej informirajo o celotni problematiki romske skupnosti in o problemih, ki jih posamezni resorji pokrivajo.

Danes so po njegovih besedah opozorili tudi na to, da bi bilo potrebno čim bolj informirati romske svetnike o dejavnostih in razpisih ter jim dati možnost izobraževanja, kako pristopiti k reševanju romske tematike, ko gre za razpise in občinske programe. Nekatere občine, je povedal Horvat Muc, romske svetnike sicer vključujejo v proces razpisov, druge pa ne.

Horvat Muc je imenovanje komisije za zaščito romske skupnosti na četrtkovi seji vlade, katere član je tudi sam, na novinarsko vprašanje komentiral z besedami, da so pri članih romske skupnosti v komisiji "zajete vse skupine, ki imajo v svetu svoj sedež". Spomnil pa je, da so vladne komisije obstajale tudi prej, obstajal je tudi program reševanja romske tematike od leta 1995.

"Tukaj smo mi že v preteklosti povedali, da pravzaprav nismo zadovoljni z reševanjem oz. realizacijo tega programa, zato v veliki meri podpiramo čim prejšnji sprejem nacionalnega programa za Rome, ki mora imeti poleg časovnice določene tudi finančne okvire in na podlagi tega nacionalnega programa tudi razdeljene odgovornosti, tako lokalne skupnosti, države, kot tudi Romov".

Prav tako, je dodal Horvat Muc, mora biti določena prioriteta reševanja romske tematike; sami so najprej postavili legalizacijo in urejevanje romskih naseljih, izobraževanje, pa tudi zdravstvo in zaposlovanje. Menil je, da mora vladna komisija najprej delati v smeri realizacije nacionalnega programa, nato pa pristopiti k pripravi ocene dejanskega stanja položaja romske skupnosti v Sloveniji.