Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Asta Vrečko: Kultura je tisto, kar daje, in ne tisto, kar jemlje


Tina Strmčnik
15. 7. 2022, 03.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

  »Na področju kulture so temelji trenutno zelo majavi. Zato moramo začeti na začetku. Nočem, da bi še naprej krpali luknje. Želim si, da bi razvijali dolgoročne usmeritve.« Tako je nekaj tednov po tem, ko je stopila v čevlje kulturne ministrice, dejala dr. Asta Vrečko, ki izvira iz Šentjurja. V mesto, kjer je preživela otroška in srednješolska leta, se rada vrača. To okolje ji med drugim omogoča poseben pogled na to, čemur se posveča zadnja leta. Prepričana je, da mora biti kultura dostopna vsem, in sicer že od malih nog. O projektih na Celjskem, ki bi med drugim vplivali na kulturno in industrijsko dediščino, previdno izbira besede. Je zagovornica tega, da občine odgovarjajo predvsem na potrebe lokalne skupnosti.  

1657830222_img_9406.jpg
Arhiv NTRC

V politiko je ni zaneslo nenadoma. Že dolgo časa je dejavna na različnih družbenih področjih. Prvega večjega protesta v Ljubljani se je udeležila že kot srednješolka. »Takrat smo s somišljeniki protestirali proti vojni v Iraku. Tja sva se odpravili z mamo, saj še nisem imela vozniškega izpita,« je dejala. Med študijem jo je politika vedno bolj zanimala. Bila je članica Delavsko-punkerske univerze in študentska aktivistka. Sodelovala je na različnih protestih ter pri zasedbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S kolegi so nato osnovali Iniciativo za demokratični socializem, kasneje je sodelovala pri ustanovitvi stranke Levica. Ko se je stranka uvrstila v državni zbor, je Asta Vrečko sprejela politične zadolžitve v organih stranke. V zadnjem mandatu je bila svetnica mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, lani je bila izbrana za namestnico koordinatorja stranke Levica Luke Mesca.

Ste imeli kaj pomislekov, ko vam je bil ponujen ministrski položaj?

Vsakdo verjetno takšne odgovornosti ne bi mogel sprejeti, ne da bi premislil na osebne in druge okoliščine. Premišljevala sem o tem, ali sem sposobna za opravljanje tega delovnega mesta, ki je eno ključnih pri vodenju države. Veliko mi pomeni tudi moje strokovno delo na področju kulture – pred prevzemom vodenja ministrstva sem delala kot kuratorka in raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na koncu je pretehtalo to, da imamo v stranki Levica zelo jasne politične usmeritve. Prepričalo me je še to, da se je vlada v koalicijski pogodbi jasno zavezala nekaterim spremembam na področju kulture. Mislim, da so te spremembe nujne in da moramo pri njih vztrajati. Verjamem, da jih bomo z ekipo sodelavcev, ki se je oblikovala pod okriljem ministrstva, uspeli uresničiti.

Kako ste se lotili vodenja področja, za katerega se zdi, da ima vrsto odprtih vprašanj?

Na področju kulturne politike že zelo dolgo, vsaj desetletje, ni bilo strateškega razmisleka. To ima daljnosežne posledice, ki jih občutimo tudi danes. Pristojni težav doslej niso reševali celostno. Ekosistem kulture je zelo krhek. Kultura in umetnost za razvoj potrebujeta trdne temelje, na katerih bomo lahko gradili.

Ministrstvo, ki ga vodite, ima široko polje pristojnosti. Na katerem področju so razmere najbolj zaskrbljujoče?

Bilo bi krivično, če bi izpostavila le eno področje. Z ekipo smo se obravnave področij kulture in umetnosti lotili sistematično, v skladu z našimi strateškimi zavezami.

Ustvarjalnost so že močno prizadeli ukrepi ob epidemiji koronavirusa, nato se je zdelo, kot da se jo hoče še načrtno potlačiti s političnimi ukrepi. Sploh samozaposleni v kulturi opozarjajo na zelo težek položaj.

Kulturno področje je bilo v obdobju, ko so naša življenja krojili ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, eno najbolj prizadetih. Tako ni bilo le pri nas, saj o podobnih izsledkih govorijo tudi evropske raziskave. Takrat niso mogli delovati številni sektorji, ki pri nas žal že tako temeljijo na podplačanih delavcih, samozaposlenih in samostojnih podjetnikih. Vsi ti niso več mogli preživeti od svojega dela. Kot posledica odsotnosti sistematičnega financiranja v kulturi so nastale še druge težave. Poleg tega je prejšnja vlada kulturo vzela kot polje ideološkega boja. Progresivne dele kulturnega in umetniškega področja je načrtno držala ob strani, ni financirala filma, zadrževala je izplačila. Nevladne ustanove, ki vsakokratni politiki tudi nastavljajo ogledalo, niso bile uspešne pri pridobivanju financiranja na razpisih.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.