Judovski kulturni center Ljubljana, Sinagoga Maribor in Mestna občina Ljubljana so pripravili v četrtek, 9. 9. 2021, slavnostno polaganje spotikavcev, kamnov opomina in spomina na Križevniški 3-5. Gre za projekt Spotikavci v Ljubljani, v okviru katerega so od leta 2018 v Ljubljani postavili 68 spotikavcev na 24 lokacijah in tako simbolično vrnili domov 68 judovskih someščanov, ki so bili v okviru nacističnega načrta odpeljani v koncentracijska taborišča.

Ob tej priložnosti položili 7 spotikavcev na treh lokacijah v Ljubljani, ob polaganju prvih dveh na Križevniški ulici 5 je potekalo odprtje razstave Holokavst v Ljubljani – družina Silberstein/Savić, ki je na ogled v prostorih Mini teatra na Križevniški 1, kjer si jo lahko ogledate do torka, 14. 9. 2021.

Razstavo je Posavski muzej Brežice pripravil v sodelovanju s Sinagogo Maribor, njenim direktorjem in soavtorjem razstave Borisom Hajdinjakom ter gospo Estero Savič Bizjak iz Sevnice, ki je posodila predmete družine Silberstein/Savić. Ta razstava je bila »posavski« delček v mozaiku dokumentarne razstave "Tu se je smrt utrudila do smrti": Slovenske žrtve Auschwitza avtorja Borisa Hajdinjaka, direktorja Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki je bila na ogled v Posavskem muzeju Brežice od 22. aprila do 8. junija 2021.

Na razstavi je predstavljena zgodba Stevana Savića, sina staršev judovskega rodu, ki je po vrnitvi iz taborišča živel v Sevnici. Rodil se je staršema judovskega rodu kot Alfred Silberstein leta 1911 v Djurdjenovcu na Hrvaškem. Imel je še starejšega brata Josefa in mlajšega brata Georga. Šolska leta je preživel v Sisku, kjer je bil njegov oče Arthur Silberstein solastnik tovarne tanina. Leta 1941 je diplomiral na Tehniški fakulteti v Zagrebu in postal inženir kemije. Zaradi pregona Judov s strani Neodvisne države Hrvaške se je že pred drugo svetovno vojno preimenoval v Stevana Savića, njegova družina pa je iz Siska pribežala v Ljubljano. Aprila 1941 je bil v Zagrebu mobiliziran v jugoslovansko vojsko, čez teden dni so ga ujeli Nemci, vendar mu je uspelo pobegniti iz nemškega ujetništva. Nekaj tednov kasneje ga je Gestapo ponovno aretiral. Zaprt je bil v policijskih zaporih v Zagrebu, Gradcu, na Dunaju in v Benetkah, interniran v Ljubljano, nato v Italijo in deportiran v koncentracijska taborišča, najprej v Rižarno v Trstu, od tam v Auschwitz, Dachau, Kaufering in nazadnje v Leitmeritz, kjer je dočakal svobodo, bolan in povsem shujšan. V Sevnici si je ustvaril družino, kjer je umrl 24. decembra 1980.

Osrednji govornik slavnostnega odprtja je bil generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na MZZ in predsedujoči slovenski delegaciji pri IHRA dr. Marko Rakovec. K besedi so bili povabljeni tudi Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, Boris Hajdinjak direktor Sinagoge Maribor in gospa Estera Savić Bizjak, hči Stevana Savića. Slednja je s svojim govorom tudi odprla razstavo. Prva spotikavca pa je položil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je častni pokrovitelj projekta Spotikavci v Sloveniji. Prireditev je zaokrožil bogat kulturni program.

Družina Silberstein/Savić pa je v popoldanskem času ob ganljivi slovesnosti prejela štiri spotikavce na Korytkovi ulici 22.