Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Drugo desetletje Kozjanskega parka 1992 – 2001


mag. Valerija Slemenšek naravovarstvena svetnica Javni zavod Kozjanski park
31. 3. 2021, 09.40
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

glasbeno_poletje__1995.jpg
Arhiv Lokalno.si
glasbeno poletje, 1995
grajski_ziv_zav_1995.jpg
Arhiv Lokalno.si
Grajski živ žav 1995
grajski_ziv_zav__1993.jpg
Arhiv Lokalno.si
Grajski živ žav 1993
praznik_kozjanskega_jabolka__2001.jpg
Arhiv Lokalno.si
Praznik kozjanskega jabolka 2001

Prva prireditev za naše najmlajše je bila leta 1992 –ŽIV ŽAV NA GRADU PODSREDA in je bila namenjena otrokom pred začetkom novega šolskega leta. Z obiskovalci je napolnila grad in grajsko dvorišče, zabavo pa so popestrili številni glasbeni gostje: Andrej Šifrer, Čuki, Sanja Mlinar, Tinkara Kovač in Jan Plestenjak. Bogat glasbeni program so spremljale številne ustvarjalne delavnice, ure pravljic, lutkovne predstave, lokostrelstvo, vožnja s kočijami, iskanje grajskega zaklada, otroški piknik, obiskala pa nas je tudi kamela iz Živalskega vrta Ljubljana.

Na gradu Podsreda smo leta 1994 in 1995 s prenovljenimi grajskimi kaščami in grajskim podstrešjem pričeli z bogato galerijsko dejavnostjo. Od takrat naprej gostimo številne mednarodno priznane domače in tuje umetnike.

Mednarodno sodelovanje, ki se je stkalo ob partnerstvu med gradovoma Wolfsegg na Bavarskem in gradom Podsreda se je v tem destletju nadaljevalo z veliko predstavitvijo Slovenije v Regensburgu »Slovenija danes – Slowenien heute«, (1993) ter z ustanovitvijo Bavarsko-slovenskega društva (1995), katerega namen je bil povečanje prepoznavnosti Slovenije tako doma kot tudi v tujini. V okviru sodelovanja je bila mednarodna akcija »Gradimo most«, ko so mladi iz različnih držav s pomočjo slovenske vojske gradili most proti »Seniku« na Trebčah. Več let je potekalo evidentiranje in dokumentiranje stavbne dediščine Kozjanskega parka, simpoziji o dediščini ter nastopi bavarskih glasbenikov, gledališke predstave ter razstave umetnikov. V Podsredi smo odprli prenovljeno staro kaplanijo, ki je zaradi sodelovanja z Bavarsko-slovenskim društvom dobila ime Slovensko-bavarska hiša. V njej je bila na začetku večja soba za različne prireditve, delavnice, knjižnica in bavarska soba. Čez nekaj let smo na podstrešju uredili še »jabolčna« apartmaja. Od leta 1997 potekajo v razstavnem prostoru praznične ustvarjalne delavnice ter številne razstave.

Od leta 1995 poteka na gradu Podsreda bogat glasbeni program »Glasbeno poletje na gradu Podsreda« v sklopu katerega organiziramo koncerte ter različne glasbene seminarje, ki jih vodijo priznani glasbeni pedagogi. V tem času so se kot umetniški vodje zvrstili Jean Marie Londeix, Dejan Prešiček in Andrej Zupan.

V sodelovanju z Društvom za opazovanje in popularizacijo ptic Slovenije smo leta 1999 izvedli prvi popis ptic Kozjanskega parka, ki je pokazal ugodno stanje vrst in njihovo številčnost. Isto leto je bila na Bizeljskem prireditev KVIP -KVIP, namenjena popularizaciji najbolj barvitega predstavnika ptic – čebelarja, ki ima na Bizeljskem eno izmed redkih gnezdišč v Sloveniji.

Leta 2000 smo prvič prenesli dvoživke preko ceste pri ribniku na Trebčah. Na svojem popotovanju iz Orlice do ribnika, kjer odlagajo mreste, morajo prečkati še zadnjo oviro, zelo prometno cesto. Pri prenosu nam vsako leto pomagajo tudi učenci iz okoliških osnovnih šol, gobarji, planinci in ostali prostovoljci.

Naša najbolj množična tradicionalna prireditev »Praznik kozjanskega jabolka« poteka v trgu Podsreda drugi vikend v oktobru že od leta 2000 in promovira jabolko, jablano, travniški sadovnjak z namenom ohranjanja biotske pestrosti in do narave prijaznega gospodarjenja s prostorom.

Drugo desetletje smo zaključili z letom 2001, ko smo pričeli izvajati program »Ohranjanje in upravljanje s suhimi travniki Vetrnika in Oslice«. S prvim LIFE projektom v Sloveniji smo uspeli preprečiti izgubo suhih travišč na Vetrniku in Oslici, ki spadajo med vrstno najbogatejše življenjske prostore v Evropi. Raziskave, narejene v okviru projekta, so bile podlaga za uvrstitev habitatov suhih travišč med območja Natura 2000.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.