Sašo Radej

Po mnenju bralca "izključitev možnosti vstopa skozi druga vrata avtobusov predstavlja nepotrebno omejitev, ki ni skladna z navadami večine evropskih držav, kjer je dovoljeno vstopanje skozi vsa vrata. Ta omejitev vodi k počasnejšemu vstopanju potnikov. Vstopanje skozi vsa vrata bi omogočilo hitrejšo izmenjavo potnikov."

Prav tako se mu zdi potrjevanje (validiranje) mesečnih in letnih vozovnic ob vsakem vstopu na avtobus nepotrebno. Zato poziva LPP, naj ponovno omogoči sistem vstopanja skozi vsa vrata avtobusov ter odpravi obvezno potrjevanje dolgotrajnih vozovnic. 

Še ena vrata in zastonjkarska vožnja

Seveda smo vprašanja in trditve posredovali tudi Ljubljanskemu potniškemu prometu. Tam pravijo, da je vstopanje skozi vsa vrata avtobusa tudi stvar varnosti ter denarja. "Trenutno je potnikom dovoljen vstop na prvih in drugih vratih, kar pospeši in olajša vstop, vendar se je izkazalo, da že ta sprememba, uvedba vstopa pri drugih vratih, vpliva na uspešnost validacij. Na nekaterih linijah namreč po izvedbi ukrepa beležimo za več kot 15 odstotkov nevalidiranih vstopov. Če se trend deleža uspešnih validacij ne bo obrnil, bomo morali znova uvesti vstopanje izključno pri prvih vratih, kjer je nadzor nad validacijami lažji, plačilna disciplina pa večja," pravijo na LPP.

Robert Balen

Poleg tega potniki, ki vozovnice ne validirajo, v primeru prometne nesreče niso upravičeni do zavarovanja, saj z validacijo sklenejo neke vrste prevozno pogodbo. Nevalidiranje pa pomeni tudi manj prihodka. Javni potniški promet je subvencioniran in LPP dobi povračilo stroškov le za tiste vožnje, ki so validirane.

Veliko denarja in nič učinka

"Uvedba vstopa pri vseh vratih bi pomenila, da bi morali v avtobuse vgraditi dodatne validatorje, na nekaterih avtobusih pa tudi predelati zadnja vrata. Ocenjujemo, da bi bila investicija v dodatne validatorje vredna približno 500.000 evrov. A cena ni glavni razlog za zadržanost, ključna razloga sta varnost in plačilna nedisciplina. Investicija v dodatne validatorje brez plačilne kulture bi pomenila visok strošek brez ustreznega učinka," opozarjajo na LPP.

Pri varnosti pa ne morejo mimo dejstva, da so zgibni avtobusi lahko nepregledni, zlasti kadar voznik zaradi ovir na postajališču (parkirani avtomobili) ne more ustaviti tik ob postajališču, zato avtobus pogosto ni v celoti poravnan z robnikom pločnika. Voznik na ta način ne more spremljati vstopajočih in izstopajočih potnikov, saj jih v vzvratnem ogledalu ne vidi.

Plačilna nedisciplina je takoj poskočila

Podatki o tem, kako so potniki takoj izrabili možnost vstopa pri drugih vratih, pa so tudi zgovorni. Ko so omogočili to možnost 16. septembra 2024, se je takoj povečalo število kršitev. Pred tem so zaznali v povprečju 900 kršitev, od omenjenega datuma dalje in v naslednjem mesecu pa so takoj zaznali tudi za 400 kršitev več. Ta trend se še ne ustavlja, tudi v letu 2025 je že 1500 kršitev že skoraj vsak mesec. In v statistiki vodijo le število obravnavanih kršitev s strani kontrolorjev, in ne števila vseh potnikov, ki vozovnic ne validirajo. Njih je po njihovem mnenju mnogo več.

Marko Vavpotič

Validacije pomagajo pri določanju voznih redov in odzivanju

Po podatkih LPP je povprečna zamuda avtobusa v LPP-omrežju nizka, a le kar zadeva odhode z začetnih postajališč, kjer dosegajo 96-odstotno točnost. Med samo vožnjo pa se pokažejo vse slabosti prenatrpanih ljubljanskih ulic in cest: "Najpogostejši razlogi za zamude so zgoščen promet, zastoji, začasne zapore cest ter vremenske razmere. Najbolj izpostavljene so linije, ki potekajo po glavnih vpadnicah, kjer se promet zliva iz različnih smeri. Na teh odsekih so zamude najpogostejše, zlasti v jutranjih in popoldanskih konicah."

Zato so težave tudi z voznimi redi. Te določajo na osnovi več podatkov, validacije so zelo pomembne, in če teh ni, sistem izgubi ključne podatke za odločanje, opozarjajo na LPP. "Analitik za neko linijo vidi na videz le 60-odstotno zasedenost vozila, medtem ko je avtobus v resnici skoraj poln. Zato ne ukrepa, saj podatki ne kažejo potrebe po dodatni zmogljivosti. Zato znova pozivamo vse potnike, naj se ob vstopu validirajo, tudi če uporabljajo terminske ali brezplačne vozovnice. Prav vsaka validacija šteje in omogoča hitrejše odzive. Med linijami, ki vozijo najbolj pogosto, sta liniji 1 in 6, ki pokrivata prometno izjemno obremenjeni trasi skozi mestno središče. Na drugi strani linije 15, 16, 21D in 24, ki povezujejo bolj obrobna območja, vozijo redkeje."

Ogljično nevtralni do 2030, usposabljajo svoje voznike

Trenutno ima LPP v voznem parku 281 avtobusov, 214 mestnih in 67 medkrajevnih. Skoraj polovica mestnih, natančneje 97, jih deluje na stisnjen zemeljski plin. "Zdaj pričakujemo dobavo osmih vodikovih avtobusov, v prihodnjem letu pa še 25 novih električnih avtobusov. Največ je k skrajšanju potovalnega časa prispevala uvedba rumenih pasov, ti so prinesli od tri do pet minut, povprečna hitrost avtobusov pa se je zvišala s 14 na 20 kilometrov na uro. Danes ima 97 odstotkov prebivalcev občine Ljubljana najbližje postajališče oddaljeno manj kot 500 metrov od svojega doma," se lahko pohvalijo na LPP.

A tudi pri njih se pozna pomanjkanje kadra. Poleg iskanja že usposobljenih kandidatov so znova zagnali interno Akademijo LPP, prek katere usposabljajo nove voznike, program usposabljanja pa je namenjen kandidatom, ki že imajo vozniška dovoljenja kategorije C ali D, kot tudi tistim, ki jih še nimajo. Vsem udeležencem pokrijejo celotne stroške pridobivanja dovoljenj in jim ponujajo zaposlitev za nedoločen čas. "Trenutno v mestnem prometu zaposlujemo 432 voznikov, v medkrajevnem prometu 101, dodatnih 22 pa jih opravlja storitve v okviru prevozov na klic."

Sašo Švigelj

Prenova, ko bo dokončan potniški center

A vseeno se zavedajo, da morajo v mestnem prometu narediti korenit korak naprej, če bodo želeli potnike preusmeriti k rabi javnega prometa. Tako so začeli projekt prenove sheme linij mestnega potniškega prometa, projekt pa je povezan tudi s prihodnjo izgradnjo potniškega centra, ki bo pomembno prometno vozlišče. "Med predvidenimi rešitvami je tudi brezemisijska krožna linija. Krčenja omrežja ne predvidevamo, pri širitvah pa bodo te odvisne od drugih prometnih rešitev. Po postavitvi potniškega centra bomo pripravili novo shemo linij, o konkretnih rešitvah bomo več lahko povedali po vseh analizah."

Preučujejo pa tudi širitev rumenih pasov in uvedbo inteligentnih sistemov za prednostno vodenje avtobusov na semaforiziranih križiščih. V naslednjih letih bodo tudi opravili rekonstrukcije cest okoli novega centra, poteka prenova Linhartove ceste, nadaljevala se bo rekonstrukcija do krožišča Žale, vključno s prenovo krožišča, Flajšmanove in Pokopališke ulice.

Od Iga do Medvod, od Žirov do Dobrepolja

Med sedanjimi 28 mestnimi linijami, 14 medkrajevnimi in 18 integriranimi linijami, najdlje seže linija do Postojne. Ob delavnikih na primestnih linijah obratuje 56 od 67 vozil, s katerimi pokrivajo razdalje do Iga, Vrhnike, Žirov, Borovnice, Smrečja, Blatne Brezovice, Logatca, Postojne, Preserij, Rakitne, Dobrove in Polhovega Gradca, Grosuplja, Temenice, Ivančne Gorice, Ambrusa, Vidma, Dobrepolja, Škofljice, Vodic in Medvod. Na teh linijah pa po njihovih podatkih prihaja do največ 10-minutnih zamud.

Sašo Švigelj