V okviru procesa osamosvajanja Republike Slovenije je posebna pozornost bila posvečena tudi osamosvajanju na vojaškem področju. S 28. septembrom, po imenovanju rezervnega majorja Janeza Slaparja za novega načelnika Republiškega štaba za Teritorialno obrambo, se je pričel ustanavljati nov republiški štab. V njemu so se zaposlovali tako preizkušeni pripadniki Teritorialne obrambe, ki so bili dolga leta pripadniki stalne in rezervne sestave Teritorialne obrambe. Pridružili so se jim tudi mlajši kadri, predvsem diplomiranci obramboslovja, študija, ki je potekal na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo. Pričelo se je tudi združevanje pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe. Hkrati s kadrovsko reorganizacijo se je pričelo prilagajanje novim razmeram. Pričele so se priprave na štabno vajo Kobra 91, ki je bila prva vaja, ki jo je organiziral novi republiški štab.

Vaja je potekala 14. in 15. februarja 1991 na nivoju pokrajinskih štabov TO (PŠTO). Vaja je bila izpeljana le dober mesec potem, ko je bila končana reorganizacija pokrajinskih štabov, ko je iz trinajstih nastalo sedem pokrajinskih štabov. Reorganizacije se je pričela po 4. oktobru 1990, ko so bili imenovani novi komandanti pokrajinskih štabov. Na podlagi odločitev na štabni vaji Kobra 91, je bil nato izveden niz štabnih in taktičnih usposabljanj.

Med najpomembnejše vaje tega obdobja uvrščamo mobilizacijsko taktično vajo Premik 91, ki je potekala 22., 23. in 24. marca 1991. Scenarij vaje je predvideval zaustavitev sovražnih enot, ki naj bi prodirale iz smeri Hrvaške. Cilji vaje so bili izvedba mobilizacije bataljona, preverjanje taktičnega delovanja enot TO ob napadih med premikom in protidiverzantski boj, vodil pa jo je Republiški štab za TO.

Na vaji so sodelovale enote Teritorialne obrambe 6. PŠTO Severnoprimorska in 2. PŠTO Dolenjska za ter pripadniki 30. razvojne skupine. Kot okrepitev enot TO Dolenjske, ki je izvajala obrambo na glavni smeri prodora, je bil izbran 1. bataljon 12. partizanske brigade TO iz sestave 6. PŠTO pod poveljstvom rezervnega kapetana Metoda Brežana.

Vaja se je začela 22. marca ob 14. uri z mobilizacijo bataljona na Vogrskem pri Novi Gorici. Po končani mobilizaciji so zvečer lahko ugotovili, da je dosežena 92-odstotna udeležba.

Nato je bil izveden premik motorizirane kolone v smeri Vogrsko–Postojna–Bloke–Sodražica–Kočevje–Trebnje–Mokronog–Šmarjeta. Premik enot TO je potekal večinoma z vozili TAM-110 in TAM-150. Skupno je bilo v koloni 28 vozil. Pripadniki bataljona so prespali v osnovni šoli Šmarjeta. Njihovi »nasprotniki«, pripadniki rezervnih enot TO Dolenjska, so prespali v osnovni šoli Škocjan.

V prvem delu vaje je bilo težišče na izvedbi mobilizacije enot in premik. Taktični del vaje se je pričel pred Sodražico, kjer je bil simuliran letalski napad na kolono. Kolono sta napadli dve letali in helikopter. Po izvedenem prikazu je kolona nadaljevala premik. Pri Starem Logu na Kočevskem je bil izveden napad iz zaseda, ki so ga izvedli pripadniki 30. razvojne skupine.

Vaja je bila končana 24. marca 1991 na območju Šmarjete s prikazom boja proti izvidniško-diverzantski skupini. Pogoji za izvedbo vaje so bili neugodni. Ne za izvajalce vaje, temveč za opazovalce vaje, saj je bila gosta megla, v kateri se je videlo samo nekaj metrov. Med opazovalci so bili član predsedstva Ivan Oman, sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša in njegov namestnik Jelko Kacin ter poveljujoči vseh pokrajinskih štabov TO ter drugi gostje. Ko se je po skoraj dveh urah megla dvignila se je vaja izvedla v skladu s scenarijem.

Po končani vaji so se vsi udeleženci vaje zbrali na igrišču pri osnovni šoli Šmarjeta. Izveden je bil svečani pregled enot, ki so ga izvedli Ivan Oman, vršilec dolžnosti načelnika RŠTO major Janez Slapar, njegov namestnik major Daniel Kuzma in komandant bataljona kapetan Metod Brežan. Zbrane je nagovoril član predsedstva republike Ivan Oman, ki je v govoru poudaril: „Slovenski vojak je vojak svobode in miru.“ Nagovor je sklenil z besedami: „Pozdravljeni, vojaki slovenske vojske. Zdravo!“

Tako je bila končana vaja, kjer je bil izveden vzorčni prikaz izvedbe mobilizacije in posameznih vrst taktičnega delovanja. Predvsem pa je bil izveden prikaz sposobnosti delovanja enot TO tudi izven domicilnega območja. To je bilo prvič, da se je bataljon premaknil na drugi konec Slovenije. Na vaji je sodelovalo preko 400 pripadnikov Teritorialne obrambe. Posnetke z vaje si lahko ogledate spodaj pod tekstom ...

To je bil odločen prikaz, ne le da diši po slovenski vojski temveč, da ta obstaja in je dobro usposabljana. Pokazala se je pomembnost usposabljanj, ki so bila izvajanja od nastanka Teritorialne obrambe leta 1968. Brez dolgotrajnih usposabljanj, predvsem pa pripadnosti pripadnikov rezervne in stalne sestave, predvsem slovenskem narodu, bi vojaški del procesa osamosvajanja veliko težji. To se zavedamo vsi pripadniki, ki smo takrat sodelovali in tega nam ne more odvzeti nobena politika. Bili smo, smo in vedno bomo, dokler bomo, ponosni teritorialci. V spomin na te dogodke sta postavljeni spominski obeležji pri osnovni šoli Vogrsko in Šmarjeta. Skupaj z ostalimi spominskimi obeležji na to obdobje naj bodo v spomin in opomin sedanji in bodočim generacijam, da se samo s skupnim nastopom in delovanjem uspe realizirati strateške cilje naroda oziroma nacije.