Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Farni praznik sv. Jerneja so v župniji Šentjernej letos združili s pomembnim dogodkom – zlato mašo rojaka Božidarja Metelka, prelata, generalnega vikarja ter kanclerja Škofije Novo mesto.

Slovesna maša, ki jo je obogatilo petje domačega župnijskega pevskega zbora, je potekala včeraj dopoldne v farni cerkvi, poleg mnogih vernikov pa so se je udeležili še številni duhovniki ter apostolski administrator in upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan.

Slavljenca, ki je pred petdesetimi leti stal za novomašniškim oltarjem, tokrat za istim, a zlatomašnim, sta najprej nagovorila domači župnik g. Anton Trpin ter šentjernejski župan Jože Simončič in se mu zahvalila za vsa dobra dela v Gospodovem vinogradu v petdesetih letih. Župan je rojaku izročil darilo, s podobno pozornostjo pa se je spomnil tudi škofa Glavana, ki zapušča škofovsko mesto, ter se mu zahvalil za dobro delo in sodelovanje.

Pomen zlate maše

Arhiv Dolenjskega lista

Mašo je daroval msgr. Andrej Glavan in spomnil, da zlata maša govori o dokončni odločitvi, ki jo je duhovnik dal pred petdesetimi leti tako rekoč za vso večnost.

Rodovitnih 50 let

Arhiv Dolenjskega lista

Metelkovih 50 let duhovništva je razdelil na dve »rodovitni obdobji, eno bolj bleščeče od drugega«. 25 let je deloval kot duhovnik: začel kot kapan v Moravčah, Zagorju ob Savi, 16 let in pol pa se je kot župnik trudil v eni največjih slovenskih župnij, v Župniji Kočevje, ki je bila duhovno in materialno zanemarjena. Ob njegovem odhodu je bilo bistveno drugače.

Ko se je izpraznila še večja župnija Ljubljana – Šentvid, je bil Metelko tja poslan za župnika, a po petih letih ga je Franc Rode imenoval za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije. Ko je bila ustanovljena in razglašena novomeška škofija, se je Metelko med prvimi prijavil, da se vključi med duhovnike nove škofije. Glavan pravi, je bil tega zelo vesel in mu je hvaležen. Z bogatimi izkušnjami je Metelko postal generalni vikar in kancler nove škofije, Glavan ga je imenoval tudi za kanonika in prošta, predstojnika stolnega kapitlja. Skupaj so postavljali duhovne in materialne temelje škofije, Glavanu je bil moder svetovalec.

Slavljenca se spominjajo mnogi, ki jih je spremljal kot prvoobhajance, veroukarje, zaročence, zakonce ter stare in onemogle v bolezni. V številni in verni kmečki družini v Brezovici pri Šentjerneju, kjer se je rodil, je pridobil vero, socialni čut in skromnost ter mnoge druge dobre lastnosti in vrednote, ki so mu bile pri duhovniškem poslanstvu v pomoč.

Kot je pridigo zaključil Glavan, za oba zdaj prihajajo leta pokoja, morda tudi samote, bolezni in drugačnih preizkušenj. A polnila jih bosta z molitvijo za nove duhovne poklice in blagoslov novomeške škofije.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista