##IMAGE-2204951##

Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je ob robu današnjega srečanja z romskimi svetniki spregovoril tudi o novomeškem romskem naselju Žabjak (srečanje je bilo sicer namenjeno vprašanju legalizacije naselij). Žabjak je namreč eno izmed 106. nelegalnih romskih naselij v državi. Že ob nedavnem obisku v Novem mestu je Erjavec povedal, da mora svoje stališče o zemljiščih, na katerem so Romi v Žabjaku, najprej podati Ministrstvo za obrambo kot zdajšnji njihov lastnik. Glede samega urejanja Žabjaka oz. Brezja pa je Erjavec danes ponovil, da gre za lokalne pristojnosti, določene v Občinskem prostorskem načrtu.

Sicer pa je o reševanju romske problematike danes govoril tudi minister za šolstvo Igor Lukšič. O obeh temah je poročala STA:

Minister za okolje in prostor Karl Erjavec in predstavniki Združenja foruma romskih svetnikov so na današnjem srečanju govorili o problematiki romskih naselij. Število nelegalnih romskih naselij je še vedno previsoko, je dejal minister in napovedal, da bo del te problematike mogoče rešiti v postopkih sprejemanja občinskih prostorskih načrtov.

Erjavec je spomnil, da trenutno tečejo postopki za sprejem občinskih prostorskih načrtov, ki so v različnih fazah; na okoljskem ministrstvu jih imajo trenutno 150. Pri tem je zagotovil, da bo ministrstvo posvetilo posebno pozornost, da bi v občinskih prostorskih načrtih vzpostavili tudi ustrezne podlage za legalizacijo romskih naselij.

V "normalni proceduri", na podlagi na novo sprejetih občinskih načrtov, bi po ministrovi oceni lahko legalizirali 60 odstotkov od sedanjih 106 nelegalnih romskih naselij. Na ta način bi jim omogočili pridobitev ustreznih dovoljenj in bi jih lahko tudi komunalno opremili.

Približno 30 odstotkov nelegalnih romskih naselij je takšnih, da jih bi bilo treba sanirati in urediti določene stvari, da bi lahko prišlo do njihove legalizacije. Za deset odstotkov pa legalizacija ni mogoča, saj so na območjih, ki so neprimerna za poselitev, so na primer plazovita, poplavno ali potresno ogrožena, je pojasnil minister.

Kot je povedal, so skupaj s predstavniki romske skupnosti tudi ugotavljali, da veljavna zakonodaja še vedno ni dovolj prijazna, da bi lahko dosegli zastavljene cilje pri legalizaciji romskih naselij. Pri pripravi sprememb zakona o prostorskem načrtovanju in zakona o graditvi objektov bodo tako poskušali vnesti tudi ugotovitve projektne skupine za razvoj romskih naselij, ki je delovala v letih 2006-2008.

Slednja je opozorila, da bi bilo potrebno pri tej zakonodaji upoštevati tudi značilnosti romske skupnosti. "Verjetno ni mogoče upoštevati vseh standardov, kot veljajo v splošni zakonodaji, in bi bilo potrebno določene standarde omiliti - a ne na račun zdravja ali življenja prebivalcev, ampak na račun tega, da ima romska skupnost neke specifičnosti," je dejal Erjavec.

Tako so se dogovorili, da bo forum aktivno sodeloval tudi pri pripravi novih zakonskih podlag, ki bi omogočale lažje postopke pri legalizaciji romskih naselij.

V imenu 19 romskih svetnikov, ki predstavljajo 6400 Romov v 19 občinah, je Darko Rudaš povedal, da je bil osnovi namen srečanja, da ministra "iz prve roke" seznanijo s položajem prostorske in okoljske problematike romskih naselij.

Kot legitimno izvoljeni predstavniki romske skupnosti imajo romski svetniki ne le obveznost in pravico delovati v občinskih svetih, ampak na nek način tudi soodločajo o kreiranju boljše prihodnosti romske skupnosti v slovenskem prostoru, je dejal Rudaš.

Pravi, da prav velika neurejenost, zunanja podoba romskih naselji vpliva tudi na odnos okoliškega prebivalstva in posledično na zvišanje "antiromskega razpoloženja". Urejenost romskih naselij je podlaga za vzpostavitev sožitja, poudarja Rudaš in z legalizacijo bivanja povezuje tudi reševanje drugih vprašanj, predvsem pridobivanja izobrazbe in zaposlitve.

Na vprašanja o konkretnih romskih naseljih je Erjavec odgovoril, da je osnovna pristojnost na lokalnih skupnostih, ministrstvo pa bo pregledalo, ali so rešitve ustrezne, ali so zagotovljeni vsi potrebni pogoji in standardi.

Vladna komisija za zaščito romske skupnosti, ki ji predseduje minister za šolstvo Igor Lukšič, je na prvi seji sklenila, da bo vladi predlagala razširitev komisije in imenovanje dodatnih članov, je dejal Lukšič. Po njegovih besedah se bodo spet sestali čez en mesec, do tedaj pa morajo resorna ministrstva pripraviti svoje predloge na tem področju.

"Ministrstva smo pozvali, naj pregledajo predvidene ukrepe glede romskih vprašanj, pri čemer smo ugotovili, da ministrstvo za okolje in prostor "nekako caplja. Tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se na tem področju ni vključilo toliko, kot bi od njega pričakovali", je v izjavi za javnost po seji poudaril Lukšič.

Po njegovih besedah bodo do naslednjega sestanka, ki bo junija, "lahko ugotovili, kakšne so finančne zahteve glede romskih vprašanj in bomo lahko opremljeni stopili v razpravo o proračunu za leto 2010 in 2011".

Člani komisije bodo obenem pozvali župane občin, kjer živijo Romi, da tam, kjer še nimajo romskega svetnika - gre zlasti za občino Grosuplje - to vpeljejo. V nasprotnem primeru so službo vlade za lokalno samoupravo zadolžili, da pripravi ustrezne ukrepe in to uredi v skladu zakonodajo. Vse župane občin, kjer živijo Romi, so po Lukšičevih besedah tudi pozvali, da v programe razvoja občin umestijo tudi prostorske rešitve za romska naselja. Te programe morajo sprejeti do konca leta.

"Obvezal sem se, da bomo skupaj z župani ter s pristojnimi ministri, zlasti z ministrom za okolje in prostor, tam, kjer se bodo pokazali problemi, opravili razgovore in poiskali rešitve," je še zatrdil.

Lukšič je sicer, kot pravi, zadovoljen s prvo sejo komisije. En mesec časa je po njegovem dovolj, da resorna ministrstva pripravijo svoje predloge in tedaj bodo pregledali, kaj je bilo realizirano. Delali bodo na tem, "da bo realizirano vse, da zadevo tako pripravimo za proračun in se bodo stvari začele premikati še hitreje, kot so se doslej.

Po njegovih besedah so danes podali tri predloge za razširitev komisije, in sicer z Darkom Rudašem, ki predstavlja v romski skupnosti del svetnikov, predstavnikom združenja občin ter predstavnikom ministrstva za kmetijstvo.