Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Pohod ob prazniku - malo po Knobleharjevi, malo po Mlinarski


Borivoj Ladišić
15. 2. 2017, 14.45
Posodobljeno
16. 02. 2017 · 10:00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

avtor_fotografij_z_organizatorja_pohoda_betko_in_slavkom.jpg
Arhiv Lokalno.si
Avtor fotografij z organizatorja pohoda Betko in Slavkom
gasilska_pri_bregarju.jpg
Arhiv Lokalno.si
Gasilska pri Bregarju
slastni_odojek_.jpg
Arhiv Lokalno.si
Slastni odojek

V počastitev Kulturnega praznika so pri domačiji Salmič iz Rese organizirali že tradicionalni pohod, katerega se je udeležilo več kot 40 pohodnikov. Pri tem smo hodili del po Knobleharjevi, malo pa tudi po Mlinarski poti v občini Škocjan. Knobleharjeva pot je poimenovana po misijonarju in raziskovalcu belega Nila dr. Ignaciju Knobleharju, rojenem v Škocjanu, ki je prišel skoraj do izvira Nila. Mlinarska pot pa vodi tudi po dolini potoka Čolnišček, kjer so v preteklosti vrteli mlinska kolesa številni mlini.

Pot nas je vodila od Rese po cesti skozi gozd do Stare Bučke, kjer se le 60 metrov od ceste nahaja geometrijsko središče občine Škocjan. V Stari Bučki smo zavili proti Stopnem, kjer smo se ustavili pri Bregarjevi domači. Prijazni domačini so nas pogostili z obilno malico in dobrim cvičkom. Okrepljeni smo nadaljevali pot do bližnje romarske cerkve Rožnovenske Matere božje, od tu pa smo se spustili do Bučke, kjer smo imeli krajši počitek pri gasilskem domu. Pot nas je vodila naprej mimo šole, ob poti opazimo tudi spomenik NOB, do župnijske cerkve sv. Matije. Tu pa se srečamo z Mlinarsko potjo, a v nadaljevanju naše poti se ponovno oddaljimo od nje. Na Mlinarsko pot nas opozori informacijska tabla ob cerkvi ter lični leseni stolp z zvoncem na vrhu stolpa. Naprej nas je vodila pot do Zaboršta, ki leži v pobočju pod Bučko ter naprej po gozdni poti nazaj do Rese. V gozdu ob poti zasledimo številne grape, po katerih tečejo, v tem času po dežju in topljenju snega kar obilni potočki. Opazimo tudi nekaj izvirov, ki napajajo te potoke. V Salmičevi domačiji so nas pogostili z odličnim odojkom, po katerih je domačija znana daleč naokoli, ter tudi z ostalimi dobrotami.

Po prijetnem druženju, prehojeni poti dobrih 10 kilometrov, bogati malici in kosilu smo se razšli z obljubo, da se naslednje leto ponovno dobimo pri Salmiču na novem pohodu.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.