G. S., arhiv DL.si

##IMAGE-3354835##

Žled, ki je v času med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel velik del države, ni prizanesel niti gozdovom na brežiški območni enoti Zavoda za gozdove, kjer bo prvih ocenah potrebno posekati vsaj 86.000 m3 lesa. To so drevesa, ki jih je žled v celoti prevrnil ali polomil v tolikšni meri, da regeneracija ne bo mogoča.

V območni enoti Brežice so najbolj prizadeti gozdovi na področju krajevne enote Radeče – Mokronog (Trebelno, Mokronog, Mirna, Litija). »Za te predele smo izdali generalne odločbe po revirjih, ki so objavljene na oglasni deski krajevne enote, na oglasnih deskah po naseljih ter na e-upravi.  Drugod bodo postopoma izdane posamične odločbe. Marsikje so se lastniki gozdov in njihovi izvajalci že lotili dela. Lastniki gozdov lahko s posekom poškodovanega drevja začnejo tudi pred izdajo odločbe, morajo pa o začetku dela obvestiti svojega revirnega gozdarja, ki jim da ustno dovoljenje za posek. Vsa sečišča morajo biti po začeti sečnji pravočasno in pravilno urejena,« sporočajo z brežiškega zavoda za gozdove.

Varnost ljudi je prioriteta

V prvih dneh je bil že sam vstop v gozd izjemno nevaren, zdaj so glavne prometnice že prevozne. Kdor dela v gozdu ni vajen, naj se sam ne loteva odstranjevanja poškodovanega drevja. »Poudarjamo, da je posek polomljenih in prevrnjenih dreves izredno nevarno opravilo. Lastnikom priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni, sicer naj najamejo usposobljene gozdne delavce,« pravijo na zavodu.

Po prizadetih krajevnih enotah v Zavodu za gozdove načrtujejo izvedbe demonstracij varnega dela sečnje v ujmah poškodovanega drevja. Termini in lokacije tečajev so redno objavljeni na spletni strani ZGS. Na spletni strani Zavoda so na razpolago za tiskanje tudi zgibanke z nasveti za varno delo v gozdu ter opozorilna tabla za delo v gozdu, na krajevno pristojnih izpostavah pa lastniki dobijo tudi informacije o registriranih izvajalcih gozdarskih del.

Zaradi poškodovanih iglavcev grozi gradacija podlubnikov

Na območni enoti Brežice je med poškodovanim drevjem kar 20 % iglavcev. Pri sanaciji imajo prednost iglavci ter čiščenje strug vodotokov. Iglavce bo treba posekati, izdelati in odpeljati iz gozda najkasneje pred izletom podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovano drevje. Rok izvedbe za poškodovane iglavce je 15. maj 2014. »V kolikor to ne bo mogoče zagotoviti, lahko pričakujemo povečanje škod v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov. Neizvršitvi odločbe tipa C do predpisanega roka praviloma sledi dovolitev izvršbe po drugi osebi,« poudarjajo na zavodu.

Sanitarna sečnja ima prednost pred sečnjo nepoškodovanega drevja oziroma t.i. redno sečnjo.

Drevje za posek zaradi posledic žledoloma in snegoloma je lahko prepoznavno. To so drevesa iglavcev in listavcev, ki so prevrnjena, prelomljena, močno nagnjena; to so listavci, ki imajo polomljene več kot 60 % krošnje, ter iglavci, ki imajo polomljene več kot 1/3 krošnje.

Zavod za gozdove vodi evidenco posekanega drevja, zato morajo lastniki o končani sečnji in količini posekanega drevja obvestiti svojega revirnega gozdarja. Priporočljivo je vprašati za nasvet tudi že pred začetkom del, vsekakor pa kasneje v primerih, ko bo potrebno gozd obnoviti.

Načrt sanacije in sofinanciranje

Zavod bo za poškodovane gozdove do 10. aprila pripravil načrt sanacije. Načrt je podlaga za pridobitev dodatnih proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove. Zavod in Ministrstvo za okolje in prostor si bosta prizadevala za pridobitev potrebnih dodatnih sredstev za sanacijo. V dosedanjih ujmah so bila v primeru, ko so bila sredstva odobrena v zadostni višini, lastnikom gozdov sofinancirana dela za obnovo poškodovanih gozdov in preventivna dela za varstvo pred podlubniki.

To so izdelava polomljenih vrhačev iglavcev, potrebna obnova gozdov s sajenjem oz. setvijo, zaščita sadik pred divjadjo, nujna negovalna dela, nadstroški poseka poškodovanega drevja na površinah za obnovo ter dela na gozdnih prometnicah na površinah za obnovo.

»V kolikor sredstev ne bo dovolj, bomo prednostno sofinancirali dela preventivnega varstva in obnove gozdov s sajenjem oz. setvijo ter potrebno zaščito sadik pred divjadjo. Dinamika izvajanja del za obnovo gozdov s sajenjem oz. setvijo bo prilagojena razpoložljivim proračunskim sredstvom za vlaganja v gozdove. Kjer bo le mogoče, bomo obnovo gozdov zagotavljali po naravni poti,« pravijo na brežiškem zavodu za gozdove.

»Strokovni delavci Zavoda bomo prednostno delali na svetovanju lastnikom poškodovanih gozdov ter po potrebi organizirali srečanje lastnikov z določenih območij. Svetujemo, da se zlasti v razdrobljeni zasebni posesti lastniki gozdov povežejo med seboj. Lahko najamejo skupnega izvajalca gozdarskih storitev, se uspešno dogovorijo za potrebna dela na gozdnih prometnicah, si pomagajo pri določitvi mej med posestmi. S skupnim nastopom na trgu lesa in storitev lahko dosežejo tudi ugodnejše cene,« so še sporočili z območne enote zavoda.