Arhiv Štajerskega Tednika

»Kot veste, ohranitveno kmetovanje temelji na treh principih, in sicer obdelovanju z malo ali nič oranja, stalni pokritosti tal in pestrem kolobarju, kar je prijazno do zemlje in narave nasploh, zlasti v luči podnebnih sprememb, poleg tega je tudi cenejše. Tak način kmetovanja po svetu doživlja pravo revolucijo, saj se izvaja že na 200 milijonih hektarjev površin, glede na trende pa naj bi se do leta 2050 že na 700 milijonih. Slovenija mora pravočasno stopiti na ta vlak, sicer nam bo odpeljal, zato pa so potrebne spodbude,« je na javni razpravi v Pivoli povedala članica združenja Lara Resman, sicer mlada prevzemnica in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Ljubljana.

»V ukrepe, ki ste jih predstavili, je zato treba vključiti ločene spodbude za ohranitveno kmetijstvo, da sodobno naravnanim kmetom, med katere se prištevam kot mlada prevzemnica, ne bo treba slalomirati med že tradicionalnimi ukrepi, ki bodo edini na voljo, in našo inovativnostjo, napredek pa bo (pre)počasen. Ker ni nobenih razpisov na to temo, mi za zdaj ne preostane drugega, kot da sredstva, ki sem jih dobila ob prevzemu kmetije, namenim za nakup strojev za minimalno obdelavo tal, če pa bi bilo ohranitveno kmetijstvo v strateškem načrtu opredeljeno kot samostojna intervencija, bi seveda denar za stroje poskusila dobiti tam.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku