© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ljudje ob Kolpi: Ivan Tomšič


lokalno
Boris Grabrijan
20. 4. 2022, 10.15
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_spominska_plosca_v_os_vinica__3_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_Spominska plosca v OS Vinica (3)
_tomsicc__1_.jpg
Ivan Tomšič
_tomsicc__2_.jpg
Spominska plošča v OŠ Vinica

Ivan Tomšič, učitelj in pisatelj
Rojen na Vinici 4. decembra 1838, umrl 17. aprila 1894 v Ljubljani

»Cesarsko – kraljevi učitelj na vzornej normalki v Ljubljani«.

Ivan Tomšič je postal znan učitelj, vzgojitelj, prevajalec in pisatelj. Rodil se je v družini učitelja Bernarda Tomšiča in Katarine, roj. Malnerič. Tudi oče je pisal pesmi in prozo, predvsem gledališke igre. Ljudsko šolo je obiskoval pri očetu, učitelju na rojstni Vinici, in šolanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani in potem še na normalki. Šola se s finančno pomočjo dr. Janeza Bleiweisa in Andreja Zamejca, ker je družina zaradi zgodnje smrti očeta v precejšnji stiski. Iz gimnazije odide na učiteljišče. Poučevati prične še kot študent, nato pa v letih 1860 - 1867 službuje v Tržiču. Učiteljsko kariero nadaljuje v Ljubljani na normalki in pozneje tudi v vadnici, vse dokler ni bil leta 1889 imenovan za okrajnega šolskega nadzornika Ljubljana okolica.

Veliko je pisal in objavljal v takratnih leposlovnih in strokovnih glasilih (Vedež, Slovenski glasnik, Primorski Ilirijan, Primorec, Besednik, Torbica) in bil urednik knjižice za mladino – »Knjižica slovenskej mladini«. Ustanovil je tudi list Vrtec in ga urejal vrsto let. Veliko je tudi prevajal in prirejal različne učbenike. Njegov pisateljski opus je obsežen in vsestranski. Pisati je začel zgodaj (pod mentorstvom očeta Bernarda). Pisal ali prevajal je predvsem različne vzgojne in poučne prispevke za šolo (Zlati orehi slovenskej mladosti v opomin, 1866, ABC v podobah in besedi za otroke, 1868, Gledališke igre za slovensko mladino, 1875, Dragoljubci, 1879).

Ustvaril pa je tudi nekaj del s področja naravoslovja (Prirodoslovje v podobah) in kmetijskih nasvetov (Poboljšani sosedje ali sadjereja v pogovorih za domače ljudstvo, Poljedelstvo v ljudskih šolah, Gospodarsko-kmetijska šola za učitelje, O mokroti in močvirnosti zemlje, O gnojnej jami ali gnojišču), v obširnejšem delu Srenja pod lipo pa je napisal enajst pogovorov o kmetijstvu.

Očitno je imel zaradi kmečkega okolja, v katerem je odraščal, tudi poseben občutek za kmetijstvo, saj se je udeležil tudi seminarja Kmetijstvo za učitelje na Dunaju.

Pod motom: »Kdor pridno polje obdeluje, pomnožuje svoje premoženje«, je Tomšič leta1868 napisal, dve leti pozneje pa izdal knjižico: »Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke«, kjer na 110 straneh daje pomembne nasvete kmetom, kako do boljših in večjih pridelkov. Kot navaja v podnaslovu, je knjiga namenjena … za prosto domače ljudstvo po najboljih skušnjah izurjenih poljedelcev ...

Za napredek kmetijstva si je zelo prizadeval in je svoja prizadevanja v priročniku pospremil z željo: »Bog podeli svoj blagoslov in daj, da moj trud tudi dober in obilen sad obrodi


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.