##IMAGE-3554910##

»V Češnjicah pri Trebelnem so odkrili nekoga, ki krade elektriko,« nas je obvestil bralec. Seveda nas je zanimalo, če to drži, kakšne sankcije sledijo in kaj grozi vsem tistim, ki si drznejo kaj takega storiti.

»Policisti Policijske postaje Trebnje obravnavajo kaznivo dejanje tatvine v kraju Češnjice pri Trebelnem na škodo elektropodjetja. Oškodovano podjetje nas je obvestilo o nezakonitem priklopu, storilec pa naj bi na ta način eno leto izvrševal tatvino električne energije. Policisti so opravili ogled kraja in začeli zbirati obvestila in dokaze. Višina premoženjske škode še ni ugotovljena. Po zbranih obvestilih in dokazih bo zoper osumljenca podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo v Novem mestu,« se je glasil odgovor Alenke Drenik s PU Novo mesto.

Od Elektra Celje (v tem primeru je oškodovanec) v zvezi s tem dogodkom in podobnimi situacijami v dveh tednih nismo dobili konkretnega odgovora. Vodja kabineta uprave Maja Ivanič je poslala zgolj splošne odgovore, da delujejo v skladu z zakonodajo, podzakonskimi akti in predpisi. Niti tega niso mogli povedati, koliko primerov tatvine elektrike so obravnavali v zadnjih dveh letih.

IMAJO POSEBNO EKIPO

V upanju, da vendarle dobimo jasne odgovore, smo se obrnili tudi na Elektro Ljubljana, od koder je Kristina Sever, vodja službe za korporativno komuniciranje, v dveh dneh poslala izčrpen odgovor.

Elektro Ljubljana ima pet distribucijskih enot (Ljubljana – mesto, Ljubljana – okolica, Novo mesto, Trbovlje in Kočevje) in z električno energijo oskrbuje 338.522 merilnih mest.

Uvodoma je pojasnila, da se za neupravičen odjem elektrike šteje, če je uporabnik priključen na omrežje brez ustrezne pogodbe, nima zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav (ali se je povezal mimo njih ali onemogoča pravilno registriranje merilnih podatkov), prav tako, če je z merilnih naprav odstranil varnostno plombo, se je svojevoljno priključil na omrežje ali posreduje netočne podatke za določanje odjemne skupine.

»Za odkrivanje neupravičenega odjema uporabljamo več metod. Z gradnjo naprednega merilnega sistema je odkrivanje hitrejše in natančnejše, saj s pridobljenimi merilnimi podatki in pripravljenimi algoritmi lahko hitro in natančno ocenimo, ali se na posameznem delu območja izvaja neupravičen odjem,« je pojasnila Severjeva in dodala, da imajo za takšne primere posebno ekipo. Dodala je, da je odkrivanje anomalij v veliki meri povezano s tehnološko opremljenostjo merilnega mesta, rednimi kontrolami omrežja in merilnih mest, pa tudi s podanimi prijavami končnih uporabnikov. »Na vsako prijavo se aktivno odzovemo in v okviru možnosti pregledamo omrežje in merilno mesto ter tako poskušamo zadevo čim prej urediti in sanirati. Letno obravnavamo več kot 200 primerov kršitev pogodbenih določil, v največji meri pa prednjačijo nepravilno vstavljene glavne varovalke in samovoljni priklopi merilnih mest. Navadno se ob težjih primerih (kamor samovoljni priklopi vsekakor spadajo) poskušamo s končnim uporabnikom sestati in predstaviti vsa stališča in gradiva.« Večino primerov rešijo na ta način, nekatere pa speljejo pred sodnimi organi.

STROŠEK: PET TISOČAKOV IN VEČ

Ker nas je zanimalo, kolikšen strošek predstavlja situacija, ko odkrijejo nekoga, ki si je zgradil priključek na črno, je pojasnila, da se po zakonodaji zneski z možno kaznijo hitro dvignejo nad pet tisočakov.

»To za uporabnike zagotovo predstavlja presenečenje, dejstvo pa je, da se navadno takšni uporabniki neupravičenega odjema poslužujejo dalj časa in podjetje oškodujejo tudi za več tisoč evrov. Če smo natančnejši, takšni uporabniki oškodujejo vse poštene plačnike in uporabnike električne energije, ki s svojimi prispevki pokrivajo vzdrževanje in gradnjo električnega omrežja.«

Ob ugotovljenem neupravičenem odjemu se v večini primerov vzpostavi pogodbeno stanje, postopek pa je enak kot za vse druge uporabnike.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 18. januarja.