Novomeško podjetje Malcom od lanskega septembra v Dobruški vasi komunalno opremlja deset hektarjev veliko obrtno-industrijsko cono Občine Škocjan, imenovano Gospodarsko tehnološki center (GTC) Škocjan.

Dela dobro potekajo, zgrajena je fekalna in meteorna kanalizacija, položeni so kabli za elektriko, telefonijo in plinovod, do 30. avgusta se bo zgradila še centralna čistilna naprava za 1.800 populacijskih enot. Prav slednja je komunalno urejenost malce zavlekla, saj so bili po besedah škocjanskega župana Jožeta Kaplerja že med gradnjo opozorjeni, da se je bolje odločiti za gradnjo tehnološko modernejše naprave od predvidene, za membransko. To je pomenilo ponovno projektiranje v tem delu, pridobivanje gradbenega dovoljenja, razpis ter novo pogodbo z izbranim izvajalcem del.

Kot kaže, se bo uredil tudi problem z Romi v nelegalnem romskem naselju ob bodoči gospodarski coni, kjer dve družini z na črno zgrajenimi poslopji na občinski zemlji (!) ovirata veliko in pomembno občinsko investicijo – ena družina se bo preselila drugam, z drugo pa se dogovarjajo o odstavitvi lani na novo zgrajene in še nenaseljene hiše.

A obstaja še ena velika ovira, da GTC res zaživi in dobi uporabno dovoljenje – primeren in varen cestni dostop iz državne ceste Dobruška vas – Šentjernej v cono, za kar si na škocjanski občini močno prizadevajo. Čeprav je bil za novo krožišče že pred šestimi leti položen temeljni kamen – tik pred državnozborskimi volitvami sta ga postavila takratni župan Anton Zupet in prometni minister Radovan Žerjav – do realizacije žal ni prišlo. Zapletlo se je s sporazumom med Občino Škocjan, Direkcijo RS za ceste, Darsom kot investitorjem in Ministrstvom za promet, ki ga vsi našteti niso podpisali. Problem je, ker se je leta 2010 spremenila zakonodaja o gradnji avtocest in Dars lahko gradi le znotraj avtocestnega območja. To petkrako krožišče ne spada sem, a z Darsom je bilo že pred leti dogovorjeno, da ga zgradi iz naslova odškodnin o uporabi lokalnih cest za potrebe izgradnje avtoceste, ko so bile mnoge poškodovane.

»Dars nam zagotavlja, da težava ni denar – njegov znesek znaša 940 tisoč evrov – potrebno je najti le pravo pravno podlago za realizacijo in financiranje tega krožišča, brez katerega je naša cona mrtev kapital,« pravi župan Kapler, ki se zaveda, da brez krožišča, ki je že sprojektirano, cona ne more priti do uporabnega dovoljenja in zemljišča tudi ne morejo prodajati.