Bodo po neurju še bolj opuščali vinograde? V skupkih toče tudi do 80 skupaj zlepljenih zrn
V neurju 13. julija so protitočne mreže v glavnem vzdržale, a so poškodovane, je na današnji izredni seji brežiške enote kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije povedal Martin Mavsar, kmetijski svetovalec za sadjarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. Tudi zaščitene nasade je deloma prizadela toča, ki je nezaščitene sadovnjake in vinograde ter poljščine v kritičnem pasu uničila v celoti.
Zaradi tokratnega neurja bodo po besedah Zdenke Kramar, vodje oddelka za kmetijsko svetovanje v kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, mali vinogradniki mogoče še bolj opuščali vinograde. Kmetijski svetovalec za varstvo rastlin v KGZ Novo mesto Domen Bajec je v zvezi z vinogradi spomnil, da morajo vinogradniki trte zaščititi proti zlati trsni rumenici, čeprav zaradi ujme ostajajo brez glavnine letine.
Kot je rekel Boris Orešek, predsednik brežiške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, zakon predvideva za naravne ujme državno odškodnino samo za tisto, česar zavarovalnice ne zavarujejo. To bi lahko bila ob letošnji obsežni škodi precejšnja težava. V tem primeru Orešek vidi kot rešitev interventni zakon o odškodnini, ki ga mora sprejeti parlament. »Predlagali bomo sprejem interventnega zakona,« je napovedal predsednik brežiške območne enote Boris Orešek na današnji izredni seji na Gori. Kot je dejal, bodo državno pomoč kmetje dobili po sedanjih izkušnjah kvečjemu v juniju prihodnje leto.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je pozval k obrambi pred točo. »Če nam znanost pomaga z rastlinami, odpornejšimi na sušo, bo morala kaj pomagati tudi pri vzpostavljanju aktivne obrambe proti toči,« je rekel. Kot so sporočili na današnji seji, ki so se je udeležili med drugim predstavniki posavskih občin, uprave za zaščito in reševanje in člani ocenjevalnih komisij, so v Posavju že popisali velik del škode po zadnjem neurju.
V zadnjem neurju poškodovanih 1350 h kmetijskih površin
Neurje s točo, ki je v četrtek prizadelo območje od Mirne na Dolenjskem do Krškega v Posavju, je sicer poškodovalo kmetijske pridelke na okoli 1350 hektarjih površin, kažejo prve ocene KGZS. Ponekod je, kot omenjeno, škoda tudi do 100-odstotna. "Stanje na terenu je slabše, kot smo sprva ocenjevali," je dejal Boris Orešek.
V Mestni občini Krško je bil po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) prizadet osrednji del občine v pasu Raka-Veliki Trn-Leskovec pri Krškem-Gora-Krško-Videm-Sremič-Zdole. V tem delu so močno prizadeti tudi vinogradi in sadovnjaki, ki so imeli protitočno mrežo. Močno so prizadete tudi manj pogoste kmetijske rastline, kot so krmni grah, ajda, buče in krompir.
V občini je toča po prvih ocenah KGZS poškodovala 200 hektarjev vinogradov, 120 hektarjev koruze, 60 hektarjev žit in 25 hektarjev sadovnjakov. Vse omenjene kulture so poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V občini Brežice je neurje z močnim vetrom in točo prizadelo osrednji del štajerskega dela občine, ki predstavlja eno četrtino površine občine. Prizadet je bil pas od meje s krško občino - Zgornja Pohanca, Arnovo selo, preko Sromelj, Dečnega sela, Pišec do Bojsnega, vse do meje s Hrvaško.
Po prvi oceni KGZS je poškodovanih 200 hektarjev vinogradov, 180 hektarjev koruze, 70 hektarjev nepožetih žit, 29 hektarjev sadovnjakov, 20 hektarjev soje, 15 hektarjev krompirja in vrtnin ter 10 hektarjev buč. Tudi v Brežicah so vse omenjene kulture poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V občini Sevnica je toča po podatkih KGZS klestila na območjih katastrski občin Brezovo, Blanca, Studenec, Hubajnica, Telče, Krsinji vrh, Malkovec, Tržišče, Podboršt, Cirnik, Kal in Kompolje. Poškodovanih je bilo 150 hektarjev koruze, 110 hektarjev vinogradov, po 15 hektarjev žit in vrtnin in pet hektarjev sadnega drevja. Slednje je poškodovani do 70-odstotno, vinogradi 50-odstotno, koruza, žita in vrtnine do 40-odstotno.
V občinah Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno je toča po podatkih KGZS poškodovala 100 hektarjev različnih kultur, ki so poškodovane do 30-odstotno.
Po besedah predsednika brežiške območne enote KGZS Borisa Oreška je stanje na terenu slabše, kot so sprva predvidevali, da bo, škoda pa je večja, kot so ocenjevali. O končni oceni škode je sicer za zdaj še težko govoriti, saj se bodo vse razsežnosti na prizadetih kulturah pokazale šele, ko bodo te dozorele.
Opozoril je, da takšne toče v Posavju ne pomnijo, saj je bilo v tistih največjih skupkih toče, ki so dosegli premer do 12 centimetrov, tudi do 80 skupaj zlepljenih zrn toče.
Po besedah predsednika KGZS Romana Žvegliča bodo podatki o tem, koliko hektarjev kmetijskih površin je zadnje neurje prizadelo na ravni celotne države, znani v sredo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
