arhiv; PGD Podzemelj

##IMAGE-4025345##

Vesela sem, da lahko dober teden po katastrofalnih poplavah pišem o drugačnih Slovencih. Postali so angelih dobrote, ki jo je izzvala nesreča. Torej nismo le grobarji, znamo tudi drugače. Letošnje nesreče so dokazale, da v nas niso umrle prave lastnosti ljudi in da še živijo med nami solidarnost, sočutnost, empatija, ki jo je za nekaj časa zakril čas. Nesreče in stiske ljudi pa še prebudijo v nas tako človeške lastnosti. Največkrat omenjena Črna, moj rojstni kraj, je bila srebrna, zlata, Tinina, vedno pa naša Črna na Koroškem. Kraj naše mladosti in sedaj lepih spominov na zelene in strme hribe, kjer so bučale smreke. Med njimi se je vila cesta in pod njo šumeli potočki. Ti so se znali razhuditi, toda take moči niso pokazali. Preveč smo po svoje krojili naravo in ji jemali njen tok. Tako je v vseh prizadetih krajih in vsak si zasluži pozornost in pomoč. Upam, da začetna navdušenost ne bo popustila, ker sedaj lahko motimo njihovo delo, ki je dobro načrtovano.

Dve tretjini Slovenije sta prizadeti, ostala tretjina pa bo poskrbela, da bodo izgube manj boleče. Odzvali so se voditelji, tudi tujina. Čutimo, da jim je mar za nas. Upajmo, da bo pomoč res prišla do potrebnih ljudi in ne bo nepoštenih poti. Z nesrečo se ni dobro ne lepo okoriščati! Gasilci so postali junaki, ki krotijo ogenj in vodo. Upam, da bo v njihove vrste vstopilo veliko ljudi, saj s svojimi dejanji zaslužijo posnemanje in občudovanje. Gasilci in taborniki gradijo dobro ljudi. Pridružite se jim!

Tudi dan solidarnosti naj postane stalnica vsak dan, da bomo lahko vsak po svoji moči pomagali tudi v svojem kraju in naredili kaj dobrega tudi v svojem kraju. Dobro načrtovane akcije bi lahko v vsakem kraju združile ljudi, ki bi po svojih močeh prostovoljno delali. Tako bi vsi, predvsem mladi, začutili, kako se lahko po brigadirsko gradi. Mi smo gradili ceste, stadione, šole, tovarne, počitniške domove. Največ hiš je bilo zgrajenih s sosedsko pomočjo. Vse praznike in proste sobote se je gradilo. Ta duh brigadirstva bi bilo dobro obuditi. Tako bi povezali ljudi in spoznali bi, da lahko vsak naredi še kaj dobrega. Prostovoljno delo daje dober občutek, da še lahko pomagamo. Nihče ni tako bogat, da ne bi potreboval pomoči in nihče tako reven, da ne bi mogel pomagati. Take nesreče nas spomnijo, da so stvari le stvari. Potrebujemo pa tudi ljudi, ki jim je mar za druge. Morda bo ta nesreča spremenila naša življenja. Tudi izgubljene domove bodo nadomestili drugačni in spremenili tudi življenja. Morda bo nov način sobivanja boljši, saj v poškodovanih domovih ni možno več mirno živeti. Vode pa so opozorile, da jih je treba resno jemati. Narediti res dobro obrambo in varne poti.

Naj sedanja naklonjenost prizadetim ne pojenja! Ko bodo potrebovali našo pomoč, pa se odzovemo. Ta obraz Slovencev spet oživlja skupnost dobrih in poštenih ljudi, ki hočejo biti sosedu brat. Velja tudi rek: Dober sosed je boljši kot vsa žlahta.

Bodimo torej dobri sosedje in dobra žlahta v veliki soseski - Sloveniji. Hvala!