Sanacija brežin: Mulj iz Ptujskega jezera bi v prihodnje odvažali
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v začetku tedna za dva metra znižale gladino Ptujskega jezera in dovodnega kanala HE Formin. Z znižanjem vodostaja se je ponovno razgalilo drobovje največjega umetnega jezera v državi. V okoli 350 hektarjev velikem vodnem zajetju sredi Ptujskega polja, ki je bilo v okolje postavljeno pred štirimi desetletji, so velike količine mulja.
Direktor DEM Andrej Tumpej napoveduje možnost, da bi mulj iz jezera začeli postopoma odstranjevati, sedaj je v skladu z zakonodajo mogoče le odlaganje na brežinah. Ker gre za zajeten organizacijski in finančni zalogaj, bodo poskusili sredstva za ta namen pridobiti tudi iz evropskih virov. Sediment iz jezera sicer že nekaj let prečrpavajo in odlagajo na brežine. »Letos smo ga prečrpali 55.000 m³, to je za okoli 5.000 kamionov materiala, večino smo ga odložili na levo brežino jezera. Približno 3.000 m³ pa na desno stran, pilotno smo ga nameščali v velikanske vreče, geotube. Vreča tako postane skladišče mulja. Za prečrpavanje mulja v jezeru, ko ga nameščamo na brežine, letno namenjamo okoli milijon evrov. Ker bo na brežinah prostora za odlaganje v prihodnje zmanjkalo, bi sediment iz jezera začeli odstranjevati. Odgovore na vprašanje, kam s tem materialom, iščemo v različnih smereh. Stabiliziranega (ustrezno obdelanega) bi lahko uporabili kot gradbeni material, za protipoplavne nasipe ali v opekarnah za izdelavo zidakov. Zavedamo se prisotnosti težkih kovin v mulju, ki so posledica različnih proizvodnih dejavnosti v preteklosti (npr. rudnik svinca in cinka Mežica). Vemo pa, da je mulj iz reke Drave treba odstranjevati. V prihodnje bomo na letni ravni prečrpali med 70.000 in 90.000 m³.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
