Zemljevid krškega okraja Franja Stiplovška, predstavitev restavratorskih posegov
Ob dnevu reke Save (1. junij), v čast 75-letnice muzeja in v spomin na prvega direktorja Franja Stiplovška (1898—1963) smo na prvo junijsko nedeljo, 2. junija 2024, v Posavskem muzeju Brežice predstavili Zemljevid krškega okraja, ki je nastal pred 90. leti.
1. junija smo praznovali mednarodni dan reke Save, ki ga obeležujejo štiri države: Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija in Srbija, skozi katere si Sava utira svojo pot. Omenjene države so se že leta 2002 v Kranjski gori zavzele, da bodo spodbujale izjemne ekološke vrednosti in gospodarske potenciale v »Savskem bazenu«. Podpirale bodo trajnostni razvoj in pomen dobrega regionalnega sodelovanja, ki bo prispeval k boljšemu stanju voda in vodnih ekosistemov, in s tem k boljši kakovosti življenja prebivalcev v porečju. Po Savi naše območje že dolga leta nosi ime Posavje in označuje tudi območje delovanja našega, Posavskega muzeja Brežice.
Franjo Stiplovšek, slikar, grafik, učitelj in muzealec, je ustvaril vrsto portretov, krajin, tihožitij in ilustracij. Njegova najbolj dovršena dela pa so nastala, ko je živel v Krškem. Med letoma 1924 in 1941 so nastale številne vedutne upodobitve posavskih krajev ter portreti, ki sodijo med najkvalitetnejša dela slovenske umetnosti med obema vojnama.
Slika Zemljevid krškega okraja z miniaturnim celopostavnim avtoportretom slikarja Franja Stiplovška je bila naslikana v Krškem leta 1934 kot didaktični pripomoček pri učnem predmetu geografije. Delo so iz Gimnazije Brežice, kamor je bilo posojeno, leta 2016 vrnili v Posavski muzej Brežice. Muzej pa ga je javnosti predstavil na občasni večzvrstni razstavi Štirje elementi: 1 – Voda.
V začetku leta 2024 je slika dosegla nov mejnik, saj so jo v konservatorsko-restavratorski delavnici Posavskega muzeja Brežice konservirali in restavrirali. Na sliki je bilo opaznih več različnih poškodb: predrtin, raztrganin, poškodb nastalih zaradi izpostavitvi slike svetlobi, vlagi in drugim zunanjim vplivom. Tako so sodelavci konservatorsko-restavratorske delavnice pred izvedbo samih konservatorsko-restavratorskih posegov dobro pregledali zgodovinsko ozadje slike in na njej izvedli preliminarne teste. Na podlagi pridobljenih podatkov so določili cilj in pristop h konservatorsko-restavratorskemu posegu. Pri konservatorsko-restavratorskih postopkih pa so se srečevali s številnimi dilemami in izzivi, ki so jih na prvo junijsko nedeljo tudi natančneje predstavili širši javnosti.
Sliko Zemljevid krškega okraja so sodelavci muzeja proučili tudi z geografskega in kartografskega vidika. Delo so ovrednotili, primerjali z zemljevidi in ugotovili, da na umetniškem delu ni mrežnih črt, ki bi olajšale upodobitev pokrajine, kljub temu pa je slikar dokaj natančno razporedil vodotoke, naselja in cestno omrežje ter jih upodobil v merilu. Upodobljeno je območje tedanjega krškega okraja, interpretirano na umetniški način. Izpostavili so manjkajoče kartografske elemente, imena naselij, ki se razlikujejo od današnjih poimenovanj, poudarili nekatere posebnosti in tiste kartografske elemente, ki jih je slikar upodobil na svoj umetniški način. Franjo Stiplovšek je s to sliko, ki jo je ustvaril kot učni in interpretacijski pripomoček, zagotovo pripomogel k enostavnejšemu razumevanju snovi pri pouku geografije.
Dogodka sta se udeležila tudi mag. Janez Slak, zbiratelj geodetskih inštrumentov, avtor knjig in avtor razstave »Vsak milimeter šteje«, ki je bil vrsto let zaposlen na Glavnem uradu Geodetske uprave Republike Slovenije, ter Duška Najvirt Jeličić iz Geodetske pisarne Brežice. Mag. Janez Slak je opozoril na kvaliteto Stiplovškove karte, na njeno precejšnjo mersko natančnost in na ravno pravšnjo generalizacijo kartografskih vsebin. Postavil jo je ob bok Kozlerjevi karti Slovenske dežele in Selanovi karti Slovenije in jo ocenil kot tedanji odličen didaktični material za promocijo kartografije.
Na dogodku je bil premierno predstavljen tudi kratek dokumentarni film o konservatorsko-restavratorskih posegih, ki ga je pripravil Robert Sajovec Promovizija, in animacija zemljevida, ki jo je izdelal Miloš Radosavljevič, Radost Lab. Vsebino zanjo so pripravili Andreja Matijevc, Boštjan Kolar in Alenka Černelič Krošelj.
Program so sooblikovali: Alenka Černelič Krošelj, direktorica muzeja, Andrejka Vabič Nose, kustosinja umetnostna zgodovinarka, Nives Slemenšek, konservatorka in restavratorka, vodja konservatorsko-restavratorskega projekta in Boštjan Kolar, geograf, kustos pedagog.
Vinar dogodka je bila Vinska klet in repnica Najger iz Brezovice na Bizeljskem.
