· Družabno

Celje, 23. julija – Kot smo že poročali je znani ameriški vloger Randy Santel nocoj v gostilni Stari pisker v Celju skušal pojesti približno tri kilograme težak burger, imenovan Fat Joe, v 15 minutah. Da je jedec in pol, je pokazal tudi tako, da je svoj zamišljeni čas krepko skrajšal. Burger je pojedel v 11 minutah in 46 sekundah. Randy Santel je v svoji mladosti imel težave s prekomerno telesno težo, nato pa je kariero začel graditi na prehranjevanju in telesni vadbi, so navedli organizatorji. Postal je profesionalni bodybuilder, jedec, promotor, nutricist, podjetnik, pisec, mnenjski vodja, športnik in trener. Vse to s poslanstvom, da pomaga ljudem. Od maja do avgusta letos je Santel na turneji po Kanadi, Evropi in Aziji. Za enega svojih postankov je izbral tudi celjski Stari pisker, kjer gostom burger Fat Joe ponujajo v redni ponudbi. Burger Fat Joe je sestavljen iz 100-gramske krušne bombetke, 1,8 kilograma govedine slovenskega porekla, 300 gramov dimljene in pečene slanine, 150 gramov sira cheddar, 70 gramov kremnega sirnega namaza s hišno omako, 100 gramov zelenjave, 150 gramov pečenega krompirčka, šest kosov čebulnih obročkov in 50 gramov omake. Burger Fat Joe, sestavljen iz desetih mesnih polpet, sicer dobi gost Starega piskra brezplačno, če ga poje v 30 minutah.

· Družabno

Celje, 23. julija – Znani ameriški vloger Randy Santel, ki ima na družbenih omrežjih pol milijona sledilcev, bo danes ob 19. uri v gostilni Stari pisker v Celju skušal pred kamerami v manj kot 15 minutah pojesti približno tri kilograme težak burger, imenovan Fat Joe.

· Družabno

Čeprav tiranozavrovo latinsko ime Tyrannosaurus rex v prevodu pomeni kralj strašnih kuščarjev in so ga dolgo upodabljali, kako izteguje jezik iz ust, so nedavno ugotovili, da tega sploh ni zmogel.

· Družabno

S Cipra poročajo o prepolnih zavetiščih za male živali in mestih, polnih mačk.

· Družabno

Bruselj – Evropska komisija je danes začela javno posvetovanje o ureditvi poletnega časa.

· Družabno

Vročica svetovnega nogometnega prvenstva je v polnem zagonu.

· Družabno

Mednarodna študija, ki so jo raziskovalci opravljali kar 20 let in v kateri je sodelovalo dobra dva milijona ljudi v starosti od 42 do 77 let, je pokazala, da naj bi zakonski stan uspešno preprečeval nastanek srčno-žilnih obolenj.

· Družabno

Ljudje, ki nosijo očala se zdijo bolj pametni in delovni.

· Družabno

Na tekmovanju za najlepšo Američanko so organizatorji sklenili, da predstavitve kandidatk v kopalkah ne bo več – namesto tega bo tekmovalke čakal dolg klepet s sodniki, na katerem bodo imele priložnost pokazati svoj um.

· Družabno

Prodaja sezonskega sadja na Japonskem pogosto pritegne številne premožne kupce, saj marsikateri sadež v tej državi velja za statusni simbol.

· Družabno

Ljubljana – Trgovska veriga Lidl od 1. junija na blagajnah ne prodaja več plastičnih nakupovalnih vrečk, s čimer želi prispevati k zmanjšanju uporabe plastike.

· Družabno

Starša iz ZDA si močno želita, da bi se njun sin Michael Rotonde osamosvojil.

· Družabno

V vzhodnem kitajskem mestu Hangzhou so v enem od tamkajšnjih barov našli sumljiv kovček.

· Družabno

Kivi postaja vse bolj priljubljen sadež.

· Družabno

Na avtocesti na severu Poljske je voznike prejšnji teden presenetil nenavaden prizor.

· Družabno

Kanadski znanstveniki so opravili raziskavo, v kateri so ugotovili, da se možganska aktivnost pri človeku nadaljuje še nekaj časa po smrti – tudi do deset minut.

· Družabno

Ljubljana (STA) – Povišanega holesterola se že desetletja bojimo zaradi tveganja za srčno-žilne bolezni, zato se mnogi izogibajo hrani, bogati s holesterolom, kot so denimo jajca in meso. A kot opozarja znanstvenik z biotehniške fakultete Blaž Cigić, lahko z zmanjšanjem vnosa holesterola s hrano le za pet odstotkov vplivamo na nižjo koncentracijo holesterola v krvi.   S hrano na sploh lahko v 30 odstotkih vplivamo na to, kakšno raven holesterola bomo imeli v telesu, je v pogovoru za STA pojasnil Cigić s katedre za biokemijo in kemijo živil oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. A le v manjšem deležu na to vpliva, koliko holesterola bomo zaužili. Bolj kot hrana, bogata s holesterolom, na raven holesterola v krvi vpliva uživanje nasičenih maščobnih kislin ali trans maščobnih kislin ter kako kalorične obroke imamo. Vse to povišuje raven holesterola v telesu. Obstajajo pa tudi živila oz. molekule, ki to raven znižujejo, saj znižajo absorpcijo holesterola. Gre zlasti za vlaknine, ki jih najdemo v zelenjavi, polnovrednih žitih in sadju ter za rastlinske sterole, s katerimi so obogatene nekatere margarine. Ob tem je opozoril, da holesterol proizvaja tudi naše telo. V telesu imamo namreč okoli 100 gramov holesterola. V zahodnem svetu ga povprečno 400 miligramov na dan vnesemo s hrano, okoli 800 miligramov pa ga vsak dan proizvedejo naša jetra. In kot je poudaril Cigić, naše telo regulira proizvodnjo holesterola s t. i. povratno zanko. “Če zaužijemo dovolj holesterola, to vpliva na zmanjšanje sinteze endogenega holesterola. Velja pa tudi obratno, zaradi česar s samim vnosom holesterola ne moremo tako vplivati na delež holesterola v telesu,” je pojasnil. Na koncentracijo holesterola v krvi tako vplivajo številni dejavniki, tudi genska predispozicija posameznika. Raven holesterola je namreč odvisna tudi od LDL receptorjev na površini celic, na katere se vežejo delci, s katerimi se holesterol prenaša po krvi. “Posamezniki se razlikujemo, koliko teh receptorjev imamo, posledično je odvisna tudi koncentracija holesterola v krvi in biosinteza holesterola v celicah,” je dodal. Za uravnavanje previsokih ravni holesterola v krvi Cigić svetuje uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje tako zelenjavo kot tudi mesna živila, manj nasičenih maščob, predvsem pa je pomembna energijska vrednost obrokov. Smiselno je jesti živila z večjim deležem vlaknin, ki vežejo nase holesterol in žolčne kisline ter ga pomagajo “izplaviti” iz organizma. Zmotno je tudi prepričanje, da je holesterol naš sovražnik oz. molekula, ki ga naše telo sploh ne potrebuje in je zanj le škodljiv. Kot je poudaril Cigić, je holesterol molekula, ki jo nujno potrebujemo za normalno delovanje organizma. Je namreč ključna sestavina bioloških membran – to je tanek sloj, ki obdaja celico in omogoča normalno funkcioniranje tega sistema. Po drugi strani holesterol pripomore k nastanku nekaterih hormonov, kot so spolni hormoni (testosteron in estrogen) ter hormonov nadledvične žleze. Ključen je tudi za nastanek vitamina D v telesu, ob izpostavljanju soncu namreč ta vitamin kemijsko nastane iz holesterola, ter za proizvodnjo žolčnih kislin. “To je zelo pomembna molekula. Če ne bi bila pomembna, je naše telo ne bi samo proizvajalo,” je dejal za STA. In zakaj je glede na vsa ta dejstva takšen strah pred hrano, bogato s holesterolom? Cigić meni, da je to posledica znanstvenih ugotovitev, da je holesterol v velikem deležu prisoten v oblogah, ki se z leti nabirajo na stenah arterij, in da je povečana koncentracija holesterola v krvi dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Posledično so sprva sklepali, da bi z manjšim prehranskim vnosom maščob in holesterola lahko zmanjšali pojavnost teh bolezni. To je bilo sugerirano tudi prehrambeni industriji. V ZDA je bila npr. priljubljena hrana brez maščob, namesto katerih so dodajali sladkor, kar se je izkazalo za eno veliko zmoto, je dejal. Je pa dejstvo, da če jeste veliko holesterola, pomeni, da jeste kalorično bogato hrano, ta pa vodi v debelost. “Zadeve so povezane in zelo težko je izluščiti samo en dejavnik,” je dodal. Pripravila Anja Gorenc

· Družabno

Znanstveniki so ugotovili, da lahko vsakodnevno pitje alkoholnih pijač, četudi je zmerno, opazno skrajša pričakovano življenjsko dobo.

· Družabno

Strokovnjaki opozarjajo, da pred vsemi vrstami digitalnih zaslonov pomežiknemo petkrat manj kot sicer, to pa povzroča suhe oči in razdraženost.