##IMAGE-3633248##

Organizacija Zdravniki brez meja že od prejšnjega tedna pomaga pri zdravniški obravnavi migrantov v sprejemnem centru v Brežicah. Pri tem so opozorili na resno stanje, saj morajo številni migranti noč preživeti na prostem. Ob tem so dodali, da to ni krivda Slovenije, temveč da humanitarno krizo ustvarja pomanjkanje sodelovanja med članicami EU.

"Najpomembnejše je toplo zatočišče, drugače bodo lahko ljudje hudo zboleli," je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedala vodja avstrijske veje Zdravnikov brez meja Margaretha Maleh, ki deluje v Brežicah.

"To ni krivda Slovenije," je povedala Malehova. Slovenske oblasti se po njenih besedah trudijo narediti vse, kar je ob tako visokem številu migrantov možno. "Pomanjkanje koordinacije med članicami EU proizvaja humanitarno krizo," je bila kritična Malehova.

Slovenske oblasti so se po oceni Zdravnikov brez meja na prihod migrantov dobro pripravile, a je bil naval enostavno preveč množičen. Vsak dan v Slovenijo prispe do 9000 migrantov, zaradi česar so kapacitete v sprejemnih centrih prenapolnjene.

Zato po navedbah organizacije na tisoče ljudi pristane na poljih in morajo noči prebiti pod milim nebom. Zdravniki brez meja zato pozivajo k pomoči Sloveniji pri oskrbi migrantov in beguncev. Njihova ekipa v Sloveniji trenutno obravnava predvsem podhladitve, obolenja dihalnih poti, simptome gripe in okužbe prebavil. Pričakujejo pa, da se bodo razmere zaradi bližajoče se zime in nizkih temperatur še poslabšale.

Ob nadaljevanju begunskega vala Slovenija v pričakovanju tuje pomoči

Ob neusahljivem toku beguncev vsem, ki sodelujejo pri njihovi oskrbi, pojenjajo moči. Vlada bo zato v oskrbo vključila tudi brezposelne, finančno upravo in zasebne varnostne službe. V skladu z nedeljskim dogovorom na vrhu enajstih voditeljev EU in Zahodnega Balkana pa Slovenija do konca tedna pričakuje tudi 400 policistov iz drugih držav EU.

V našo državo je samo minuli konec tedna vstopilo okoli 25.000 ljudi.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pravi, da Slovenija glede na vse okoliščine z velikimi napori obvladuje položaj. Razmere so po njegovih besedah težke tako zaradi števila ljudi, ki dnevno prihajajo v Slovenijo, kot tudi zaradi razpršenosti njihovega vstopanja v državo.

Šefic pravi, da imajo zaradi naštetih vzrokov težave tako z oskrbo in prehrano kot z organizacijo dela v centrih. "Razmere, ko dosegamo od 9000 pa do 13.000 in več prihodov na dan, zato niso idealne," je dejal Šefic.

Slovenija namreč nima neomejenih zmogljivosti, zato poskušajo vsa sredstva, ki so jim na razpolago, optimalno izkoristiti. Šefic je povedal še, da iščejo način, kako razbremeniti Rigonce in Brežice, ki so z begunci najbolj obremenjene. To naj bi dosegli s hitrejšimi postopki obravnave in ukinitvijo Rigonc kot vstopne točke.

Registracija migrantov po njegovih besedah glede na njihovo število poteka dovolj hitro. A ker v državo prihaja na tisoče ljudi na dan, je zanje izjemno težko poskrbeti v trenutku, odgovarja na nekatere kritike. Po njegovih besedah obstaja tudi možnost, da bi migrante registrirali že na vlakih, kar bodo predvidoma poskusili že drevi.

Za lažje ukrepanje ob begunski krizi so pristojni sklenili angažirati tudi dodatne prevajalce. Brezposelni, ki bodo v okviru javnih del, pri oskrbi beguncev začeli sodelovati v petek, bodo pri razdeljevanju hrane in čiščenju centrov. S tem bodo tistim, ki so že izčrpani, omogočili, da si odpočijejo.

Prostovoljcev pa še vedno primanjkuje, zato na vladi vse, ki bi želeli pomagati, pozivajo, da se javijo. To pa naj naredijo organizirano, preko Slovenske filantropije. Pristojni ljudi tudi pozivajo, naj materialne pomoči ne dostavljajo v preobremenjene nastanitvene in sprejemne centre, pač pa humanitarnim organizacijam.

Prva pomoč iz držav EU je v Slovenijo že začela prihajati. Pomoč so poslale že Češka, Madžarska in Nizozemska, v kratkem pa naj bi pomoč prišla tudi iz Nemčije. Pomagajo tudi UNHCR, Unicef, Karitas in Rdeči križ. Po informacijah Šefica naj bi Evropska komisija v kratkem nakazala 10 milijonov evrov pomoči, denar pa naj bi prihajal v več delih. Dodal je, da je bil sicer predlog Slovenije za finančno pomoč višji.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes ponudil Sloveniji pomoč hrvaških policistov pri nadzoru meje v času begunske krize, kot tudi pomoč v šotorih in drugi opremi za namestitev beguncev, je poročal hrvaški radio.

Država je do zdaj za oskrbo migrantov sprostila že kar nekaj blagovnih rezerv. Za zdaj prevladujejo mleko, voda, kurilno olje in posteljnina, je razvidno iz podatkov Zavoda RS za blagovne rezerve.

Od opreme, namenjene za nastanitev, je sprostila 1636 terenskih postelj, 38.050 rjuh, 38.329 prevlek za odeje in 42.585 prevlek za blazine. Sprostila je tudi 68.400 brisač, 16.000 krp za umivanje, pet kovčkov za reanimacijo in 68 merilnikov krvnega tlaka.

Sprostila je tudi 50 različnih vrst zdravil v različnih količinah in 6.055 respiratorjev. Med energenti pa prevladujeta kurilno olje in dizelsko gorivo - do zdaj je bilo sproščenih do 100.000 litrov kurilnega olja in do 10.000 litrov dizelskega goriva.

Sodelavci in prostovoljci Karitasa so minuli vikend na terenu poleg hrane, ki jo je zagotovila uprava za zaščito in reševanje, beguncem razdelili tudi večje količine hrane, ki jo je Slovenska karitas kupila z donacijami. Med drugim 7500 litrov mleka in 44.000 ribjih konzerv.

Voditelji enajstih držav EU in Zahodnega Balkana, ki so se sestali v nedeljo, so se po dolgi in napeti razpravi ponoči v Bruslju zavezali k izboljšanju medsebojnega obveščanja o toku prebežnikov po balkanski poti od Grčije do Nemčije. Skupna izjava v 17 točkah predvideva tudi krepitev sprejemnih zmogljivosti in zaostritev nadzora na zunanji meji. Premier Miro Cerar bo z dogovori mini vrha EU-Balkan vrh koalicije seznanil v torek zjutraj.

Cerar je z izjavo na mini vrhu, da bo EU brez konkretnih in takojšnjih ukrepov začela razpadati, požel pozornost več vidnejših medijev. Med drugim se je prebil na naslovnico britanskega tabloida Sun.

Amnesty International Slovenije (AIS) je medtem pozdravil nedeljsko zavezo voditeljev EU in Zahodnega Balkana, da se takoj povečajo zmogljivosti v državah na zahodnobalkanski poti za zagotavljanje zavetja, hrane, zdravja, sanitarij in vode. A hkrati opozarja, da ni nikakršnih zavez za zagotavljanje trajnih rešitev ali učinkovite integracije.

Pri Amnesty International Slovenije so zaskrbljeni, ker da načrt povišanja namestitvenih zmogljivosti v Grčiji na 50.000 "neznansko podcenjuje" trenutni begunski tok v to državo. Opozarjajo, da ni pozivov k sprejetju ukrepov, ki bi zagotavljali, da ljudje, ki potrebujejo mednarodno zaščito, dobijo potrebne informacije, dokumentacijo in pomoč, vključno s prevajalskimi storitvami in tolmačenjem ter pravno pomočjo, da bi podali svojo zahtevo in dosegli zaščito.