##IMAGE-2240604##

Brezposelnost v Posavju je bila lani s stopnjo 8,7 % še vedno nad republiškim povprečjem, a razmere v regiji so se glede na leto poprej izboljšale. Zaposlitev je dobilo več žensk, sicer pa je struktura brezposelnih še vedno neugodna. Med deficitarnimi poklici prednjačijo gradbinci, kovinarji, šoferji, gostinci in sezonci za dela v kmetijstvu.

Od skupaj 6000 lani izraženih potreb po delavcih je zavodu uspelo delodajalcem pridobiti 60 % ljudi. Na novo se je zaposlilo 1935 oseb, od tega 1677 za določen čas. Povpraševanja po deficitarnih poklicih so reševali z izdajanjem delovnih dovoljenj za tujce, ker doma ni ustrezne delovne sile. Kot poudarja direktor Območne službe Zavoda za zaposlovanje Sevnica Anton Koren, brezposelni v regiji niso pripravljeni prijeti za vsako delo in iščejo najrazličnejše izgovore, da odklonijo ponujeno priložnost. Na zavodu vsak  primer obravnavajo individualno in ko ugotovijo, da gre zgolj za izogibanje delu, ukrepajo po zakonu ter takšne brišejo iz evidence brezposelnih. Lani je bilo teh primerov 272.

Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi se je lani v regiji zaposlilo 137 delavcev, je letos na ravni države iz evropskih skladov na voljo skoraj 30 milijonov evrov. Posavje računa na 4 do 5 % teh sredstev glede na delež brezposelnih, iz državnega proračuna pa ima že odobrenih 1,6 milijona evrov, je povedala Karmen Starc. 

Med ukrepi za dodatno izobraževanje ter subvencijami za samozaposlitev bodo delodajalci dobili subvencije za odpiranje novih delovnih mest. In sicer za dolgotrajno brezposelnega prejemnika socialne pomoči in za starejše brezposelne znaša subvencija 3.700 evrov, vendar mora zaposlitev trajati najmanj eno leto. Kdor zaposli osebo, ki je najmanj 2 leti brez redne službe in je bila vključena v sistem javnih del, prejme 7.400 evrov subvencije.

Koren ocenjuje, da bodo glede na gospodarska gibanja v Posavju ter z ukrepi aktivne politike zaposlovanja letošnji podatki o brezposelnosti nižji od lanskih, strukturna razmerja med njimi pa ugodnejša.

Večino potreb po gradbincih, kovinarjih in sezoncih za dela v sadovnjakih rešujejo z izdajanjem delovnih dovoljenj za tujce. Lani so jih izdali 2000, že v letošnjem januarju je bilo spet izraženih zelo veliko takšnih potreb, pravi Koren. Delodajalci v kmetijstvu želijo, da bi se delovne vize, ki sedaj veljajo za šest mesecev, za sezonske delavce izdajale za trajanje devetih mesecev. Na vprašanje, če bo Zavod za zaposlovanje prisluhnil tej potrebi, Koren odgovarja, da zavod razume takšno pobudo in jo tudi podpira.