Svoboda Krmelj o rudniku - Zaposleni pri Jakilu so imeli elektriko zastonj
Kaj je pustil in kaj narediti s tistim, kar je ostalo od tega premogovnika? Zgodovinar Rado Kostrevc zanimivo orisal razvoj rudnika rjavega premoga Šentjanž-Krmelj – O tem razstava Nevenke Flajs do septembra
V teh dneh smo od dnevu slovenskih rudarjev ob podobnih dogodkih v Reštanju in v Krmelju slišali, kako pomembno je, da se znajdejo ob pravem času pravi ljudje na pravem mestu, da se zgodi srečen konec neke zgodbe. Medtem ko je bilo senovskem koncu to izraženo eksplicitno, torej nedvoumno, da so bila prizadevanja nekdanjih predsednikov senovske krajevne skupnosti Antona Petroviča in Vlada Grahovca tisti jeziček na tehtnici, ki je prevesil na stran krajanov, da so ohranili nekdanjo strojnico in še kakšen objekt nekdanjega premogovnika v Reštanju, ker jih je nameravala država porušiti, je bilo v atriju krmeljskega kulturnega doma ob prijetnem kulturnem dogodku slišati pohvale na račun predsednice Društva Svoboda Krmelj, Nevenke Flajs, tudi predsednice turistične sekcije pri tem društvu in avtorice razstave o Rudnik rjavega premoga Šentjanž-Krmelj, ki bo na ogled v krmeljski galeriji do septembra.
Drobci spomina na rudarsko preteklost Krmelja je poimenoval to razstavo zgodovinar in sociolog Rado Kostrevc, nekdanji ravnatelj krmeljske osnovne šole in aktualni ravnatelj OŠ Trebnje, ker to ni obsežna pregledna razstava. »Ponuja pa ravno prave nastavke, da pobrskamo po spominu, kaj je rudnik prinesel Krmelju, kaj je pustil in kaj narediti s tistim, kar je ostalo od tega premogovnika,« je dejal. Razstava ima tri vidike: človeškega, ki predstavlja intimo rudarjev in njihovih družin, družbeno-ekonomskega (kaj je premogovnik Krmelju pomenil, prinesel in kaj je ljudem dal) ter okoljski vidik. Tega avtorica, po poklicu grafična oblikovalka, opredeljuje predvsem z veščimi fotografijami, v katerih je iskala predvsem zeleno barvo, kaj je premogovnik pustil v pokrajini, kaj smo s tem naredili in kako zanamcem pustiti zgodbo, ki bo govorila, da je bil nekoč tukaj premog, ki je dajal kruh številnim ljudem. Po besedah Kostrevca segajo začetki rudarjenja v tej dolini v začetek leta 1800, zato bi naj popravili letnico na »buliču«, rudarskem vozičku, ki so ga dobili s Senovega, saj je na njem letnica 1908, namesto 1808. Kostrevc je povedal številne zanimivosti iz razvoja rudnika, ki so ga zaprli leta 1962, kaj vse je prinesel kraju. Mimogrede: vsi, ki so delali za zadnjega lastnika rudnika, ki je kupil premogovnik v začetku 20. stoletja, Venčeslava Jakila, so imeli elektriko zastonj!
JANI SE NIMA ZA GOSPODA
Program pred otvoritvijo razstave, ki ga je povezovala Milena Knez, je ponudil krajši koncert legendarnega kantavtorja Janija Kovačiča. Duhovito se je obregnil ob čestitke za nedavni osebni jubilej – 70. rojstni dan. Prijatelji so mu ob srečanju z Abrahamom rekli: »Jani, če boš 100 let živel, si zdaj na pol mrtev!« Zmotilo ga je tudi tituliranje, ko ga je moderatorka, ob opisovanju njegove razgibane življenjske poti, kar nekajkrat imenovala - gospod: »Malo je čudno, da sem gospod, ampak v redu, danes so take navade. Včasih smo bili bolj kolegi, pa tovariši, zdaj smo pa gospodje. Se pozna, kajne - pri davkih?!«
Krmeljčanom je čestital ob prazniku in za zanimivo prireditev tudi sevniški podžupan Janez Kukec.
