B. B.

##IMAGE-3552093##

Stopnja registrirane brezposelnosti je ob koncu lanskega novembra v Posavju znašala 9,8 odst., kar je za 2,2 odst. točki manj kot pred enim letom, a še vedno nad državnim povprečjem, ki znaša 8,7 odst. Brezposelnost je podpovprečna le v občini Sevnica (7,5 odst.), medtem ko je na območju Krškega in Brežic še vedno več kot desetodstotna.

»Zaostanek Posavja v primerjavi s Slovenijo se je znižal, a brezposelnost ostaja nad državnim povprečjem. Hkrati se delodajalci v Posavju, tako kot po vsej Sloveniji, srečujejo s pomanjkanjem kadra. Manjka predvsem poklicnih znanj, največ povpraševanj pa prihaja iz predelovalne industrije, gostinstva, transporta in gradbeništva,« našteva direktorica sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) Saša Mohorko.

Položaj se je v zadnjih dveh letih temeljito spremenil. Ponudba dela je večja od povpraševanja in delodajalci so tisti, ki se morajo potruditi, poudarja Mohorkova. »Posamezniki se zaposlujejo tudi izven regije. To je trend, ki traja že nekaj let, lani pa je bilo takih zaposlitev 47 odst. Prav tako je delež s 5. ali višjo stopnjo izobrazbe, ki se zaposlijo zunaj regije, višji kot pri tistih, ki ostanejo v Posavju,« opozarja Mohorkova.

Neugodna struktura

Zmanjševanje brezposelnosti v regiji se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu, a počasneje kot v letih 2016 in 2017. Večje zaposlovanje namreč omejuje predvsem neugodna struktura 3.500 brezposelnih Posavcev, ki jo v pretežni meri sestavljajo ranljive in težje zaposljive skupine (starejši, dolgotrajno brezposelni – teh je že 57 odst., invalidi in osebe brez izobrazbe), ki so za delodajalce manj zanimive. Druga težava so neugodni demografski trendi in vse manjše generacije mladih, ki vstopajo na trg dela, pojasnjuje Mohorkova.

Na omejen kadrovski potencial se je gospodarstvo v regiji odzvalo z zniževanjem zahtevane izobrazbene ravni za posamezna delovna mesta. "Pogosto je dovolj že interes za delo," pravi Mohorkova in dodaja, da je zaradi potreb gospodarstva država sprostila tudi postopke pri zaposlovanju tujcev in sprejela nekatere ukrepe za čimprejšnjo aktivacijo brezposelnih, medtem ko bo zavod svoje aktivne politike zaposlovanja letos usmeril predvsem na ranljive skupine brezposelnih in mlade. Trenutno je na zavodu odprtih osem povabil za delodajalce, ki lahko izkoristijo programe, kot sta usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus, na voljo pa so tudi subvencije za zaposlitev in javna dela.

Praktično usposabljanje

»Z vidika izhodov v zaposlitev so najbolj učinkoviti programi praktičnega usposabljanja, se pravi delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu, kjer se tri četrtine vključenih po koncu programa zaposli. Med mladimi je ta delež več kot 80-odst., med starejšimi in dolgotrajno brezposelnimi pa okoli 60-odst.,« pravi Andrej Mihelin, svetovalec na sevniški območni službi zavoda za zaposlovanje.

Za učinkovite se kažejo tudi programi neformalnega izobraževanja, ki jih organizirajo na osnovi potreb delodajalcev. Med izvajalci teh tečajev je tudi Šolski center Krško-Sevnica. Začeli so leta 2013 in od takrat razvili osem programov. Trenutno v Sevnici poteka program izobraževanja za proizvodne tekstilne delavce, v Sevnici bo tudi program oblikovanje lesa, v Krškem pa je januarja 14 kandidatov uspešno končalo program ključavničarstva.

»Program je trajal 12 tednov oz. 482 ur, od tega so udeleženci polovico časa preživeli na praktičnem usposabljanju v družbah IHS, Willy Stadler, Ekten in VIIG. V preteklosti smo sodelovali tudi z Inkosom, Preisom, Metalno Senovo in drugimi manjšimi obrtniki. Kandidatk, ki obiskujejo tekstilni program, je devet in marca bodo na praksi v Lisci, Inpletu in Doremi v Mokronogu,« pripoveduje Miran Pungarčič, ki na šolskem centru vodi neformalne programe izobraževanja.

Stroški takega programa na udeleženca znašajo med 2.300 in 2.500 evrov, večina kandidatov pa se kmalu po zaključku uspešno zaposli. »Je pa pridobivanje brezposelnih za taka izobraževanja kar trd oreh, predvsem zaradi strukture brezposelnih. Delodajalci bi bili takoj zainteresirani za še eno tako skupino,« priznava Saša Mohorko.