B. B., arhiv DL

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah poslovni kazalci potrjujejo uspešnost gospodarstva Dolenjske in Bele krajine, ki od leta 2005 presega državno povprečje. Kljub temu pa območje v zadnjih letih beleži eno najvišjih stopenj brezposelnosti v državi, med brezposelnimi pa je bilo konec avgusta nekaj več kot 28 odstotkov mlajših od 29 let.

Direktorica novomeške območne službe zavoda za zaposlovanje Tatjana Muhič je za STA povedala, da je bila stopnja brezposelnosti na Dolenjskem in v Beli krajini v predkriznem obdobju druga najnižja v državi, v zadnjih letih pa je presegla državno povprečje.

Pereča predvsem Bela krajina

Brezposelnost je konec avgusta na državni ravni znašala 12,8 odstotka, na Dolenjskem in v Beli krajini pa 13,4 odstotka. Pereče je predvsem območje Bele krajine, kjer so konec avgusta v občini Črnomelj zabeležili 19,6-odstotno brezposelnost, v občini Metlika pa 16,5-odstotno. V novomeški občini je stopnja brezposelnosti znašala 11,9 odstotka, na Trebanjskem pa 10,9 odstotka, je navedla.

Pri mlajših nezaposlenih je največ tistih brez poklica, sledijo gimnazijski maturanti, ekonomski tehniki, prodajalci, vzgojitelji in diplomirani ekonomisti. Narašča tudi število brezposelnih višje in visoko izobraženih mladih, predvsem družboslovcev, hkrati pa na območnem trgu dela primanjkuje mladih s poklicno izobrazbo.

Med brezposelnimi s stalnim bivališčem na območju Dolenjske in Bele krajine je bilo konec avgusta 2000 oz. nekaj več kot 28 odstotkov mlajših od 29 let. Od teh je bilo nekaj več kot 1100 iskalcev prve zaposlitve in nekaj več kot 800 iskalcev druge.

Pri mlajših od 25 let je bilo največ brezposelnih v urbanih okoljih: v novomeški občini 16,2 odstotka, v metliški 16,3 odstotka, v črnomaljski 14,4 odstotka in v občini Trebnje 15,5 odstotka. "V zadnjih letih, ki jih je zaznamovala kriza, so delo najprej izgubili mlajši in zaposleni za določen čas, razloga za odpuščanja pa sta bila tudi manjša izkušenost in kompetence," ocenjuje Muhičeva.

Glede obetov je dejala, da so v Beli krajini napovedani novi gospodarski projekti, pri katerih pričakujejo tudi zaposlovanje mlajših. Večje premike pri regijskem zaposlovanju mladih pa pričakujejo od novega državnega ukrepa, ki za mlade in stare do 30 let predvideva oprostitev plačila prispevkov, je še povedala Muhičeva.

B. B., arhiv DL

Za razvoj potrebujemo infrastrukturo

Po besedah direktorja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) Tomaža Kordiša pa pri zaposlovanju mladih ne gre zgolj za lokalni problem. "Ne gre le za problem regije in države, temveč za širši in sistemski evropski problem, ki ga regija sama ne zmore rešiti," je opozoril.

K rešitvi težave bi po njegovih besedah pripomogli z državnimi sredstvi podprti evropski programi, državne ustanove pa morajo sprejeti primerne ukrepe za zaposlovanje tako iskalcev prve kot tudi druge zaposlitve.

Kordiš sicer visoko brezposelnost in možnosti zaposlovanja v prihodnje povezuje tudi z razvojem območja, ki ga najbolj ovirajo slaba cestna, elektroenergetska in vodna infrastruktura.

Dolenjska in Bela krajina za razvoj gospodarstva potrebujeta večje infrastrukturne projekte, izgradnjo južnega dela ceste tretje razvojne osi, vključno s predorom skozi Gorjance in njenim nadaljevanjem do Metlike ter Črnomlja, izgradnjo elektroenergetske infrastrukture in takojšen začetek projekta hidravličnih izboljšav ter nadgradnje sistema pitne vode na Dolenjskem, je navedel.

Predvsem v Beli krajini, kjer je mobilnost delovne sile med Slovenijo in Hrvaško majhna, pa se hkrati z boljšimi prometnicami ponuja možnost čezmejnega sodelovanja. Pretežno s karlovškim območjem, pa tudi z navezavo na hrvaško avtocesto do Reke in Splita, boljšim dostopom do hrvaških letališč ter pristanišč. Ponuja se tudi povezava z bližnjim zahodnim delom BiH, je še povedal Kordiš.