Vse več ljudem potrebna pomoč v stiski
Skrb za starejšo populacijo čedalje pomembnejša naloga socialne politike. Pomoč družini na domu se je dokazala kot pomembna oblika pomoči v bivalnem okolju, ki bistveno prispeva k višjih kvaliteti življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zlasti starejših in invalidnih oseb. Gre za socialno varstveno storitev, ki omogoča uporabnikom, da z ustrezno organizirano pomočjo ostanejo doma.
Starost, invalidnost in bolezen so sestavni del življenja, zato naj bi oseba, ki se znajde pred tem dejstvom, ostala enakovreden član družine, ki potrebuje malo več spodbude, razumevanja in vodenja pri vsakodnevnih opravilih.
K temu v veliki meri lahko prispevajo njihovi najbližji. Nekateri ljudje pa te možnosti nimajo, saj bodisi nimajo svojcev ali pa jim le ti ne zmorejo pomagati iz najrazličnejših razlogov. Ti ljudje imajo v svojem domačem okolju zagotovljene bivalne pogoje, vendar pa se iz različnih razlogov, kot so bolezen, starost, invalidnost itd., ne morejo oskrbovati sami niti jim tega ne zmorejo zagotoviti njihovi svojci.
Tem ljudem se torej zagotovi različne oblike organizirane praktične pomoči in se jim s tem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu ali kakšni drugi organizirani obliki.
Glavni namen in cilj tega programa je omogočiti ljudem, da čim dlje časa ostanejo v svojem domačem okolju, med svojimi prijatelji in znanci, med ljudmi, ki jih poznajo.
V letu 2008 je pomoč na domu za območje občine Sevnica izvajalo sedem socialnih oskrbovalk. Pomagajo že 55 osebam, do konca tega leta naj bi se število uporabnikov povečalo na 70.
Gospodinjska pomoč vključuje prinašanje enega pripravljenega obroka hrane, nabavo živil in pripravo hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov, pranje, likanje, postiljanje in osnovno čiščenje spalnega prostora, vzdrževanje stanovanjskih prostorov.
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov je tudi pomembna, saj gre za vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, družabništvo, preprečevanje osamljenosti, odtujenosti, strahu in predsodkov, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, priprava upravičenca ter njegove družine na institucionalno varstvo ...
Obseg posameznih vrst storitev glede na potrebe upravičencev določi strokovni delavec izvajalca oziroma koncesionarja, ki posamezni primer obravnava. Samo izvajanje posameznih vrst storitev lahko traja največ štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko. Izvajalec javne službe oziroma koncesionar in upravičenec se lahko dogovorita tudi za večji obseg storitev, za katere pa mora upravičenec plačati ekonomsko ceno.
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so: osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti nezmožne za samostojno življenje in ki lahko z občasno ali nekajurno dnevno pomočjo ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje, tako da jim institucionalno varstvo ni potrebno.
So tudi osebe, mlajše od 65 let, ki so se znašle v stiski zaradi invalidnosti ali akutnega zdravstvenega stanja, med upravičence spadajo tudi družine kronično bolnih otrok ali otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, če jim uporaba storitve nadomešča institucionalno varstvo.
V okviru storitve "prinašanje enega pripravljenega toplega obroka hrane" dostavljajo topel obrok hrane na dom starejšim, bolnim in invalidnim osebam. Socialne oskrbovalke Centra za socialno delo Sevnica dostavljajo tople obroke hrane, ki so po potrebi lahko tudi dietni. Hrano dostavljajo iz Doma upokojencev Sevnica, hotela Ajdovec, Lisce, Vrtca Ciciban in Gostišča Barbara v Krmelju.
Tudi prebivalstvo na območju Upravne enote Sevnica, ki pokriva tudi Bučko, se stara. Starost, bolezen in s starostjo povezane spremembe, predvsem demenca, so glavni razlogi, da se ljudje obračajo na CSD Sevnica po pomoč. Čakalne dobe za nastanitev v bližnjih domovih upokojencev so zelo dolge. Krajša se ležalna doba v bolnišnicah. Veliko časa se potroši za pot od uporabnika do uporabnika. O omenjenih težavah in stiskah, ki se porajajo pri delu bi bilo potrebno spregovoriti širše in poiskati morebitne ustrezne rešitve.
Socialne oskrbovalke porabijo zelo veliko časa na poti od enega do drugega uporabnika. Posledično to pomeni nedoseganje efektivnih ur – storitve opravljene pri uporabniku in zelo visoki stroški za kilometrino. Zavedajo pa se težav, ki jih bo potrebno v prihodnosti razrešiti predvsem na nacionalnem nivoju. Socialne oskrbovalke se srečujejo z razdrobljenim terenom. Dostikrat tudi nedostopnim terenom, kjer morajo do uporabnika oditi kar peš. Na terenu se pogosto srečujejo s težkimi primeri, kar je posledica krajšanja ležalne dobe v bolnišnici in pomanjkanja prostih mest v domovih upokojencev.
"To pomeni, da opravljamo krajše obiske pri uporabnikih. Posledično pomeni ponovno nedoseganje normativa efektive pri uporabniku. To pomeni tudi lahko uvedbo čakalne vrste, kar ni v skladu s socialno-delavskim načelom pomagati tu in zdaj. Zaradi navedenega se zaposleni pogostokrat znajdemo v dilemi, kaj storiti. Naše poslanstvo na programu Pomoč na domu je nuditi pomoč ljudem v stiski. Zato pričakujemo, da nam pristojni omogočijo pogoje in skladno z zakonodajo ustrezno število zaposlenih, da bomo svoje poslanstvo kvalitetno, strokovno in profesionalno izpolnili. Tudi čas posameznega obiska pri uporabniku skrči na najnujnejša opravila," pravita direktorica CSD Sevnica Danica Božič in koordinatorka pomoči na domu Vesna Povše.
To pomeni, da traja obisk največ pol ure. Poraba časa, ki ga izvajalka porabi za pot od enega do drugega uporabnika je zelo velika. Stroški za izplačano kilometrino so bili lani zelo visoki. Glavni razlogi so v razdrobljenem terenu, visoki ceni bencina in pa obvozi zaradi gradnje in obnove cest. Povečal se je tudi čas razvoza kosil, saj zaradi obvozov porabijo socialne oskrbovalke več časa.
Ob včerajšnjem srečanju uporabnikov pomoči na domu v jedilnici Lisce sta zbrane pozdravila tudi sevniški župan Srečko Ocvirk ter evropska poslanca Alojz Peterle in Ljudmila Novak. Vsi so poudarili, kako pomembna je medgeneracijska solidarnost in skrb za ostarele, ki je vse bolj pereče ne le v Sloveniji, pač pa v večini držav EU.
