Na Osnovni šoli Žužemberk smo že tretjo leto vneto zbirali plastične zamaške, s katerimi pomagamo invalidom pri preskrbi z različnimi pripomočki, ki jim olajšajo življenje. Od septembra smo jih zbrali 45 velikih, črnih vreč in ob koncu šolskega leta smo jih štiri učenke z mentorico Šolske skupnosti Tanjo Šenica in hišnikom Brankom Gašperšičem odpeljali v Novo mesto.

Letos smo se priključili akciji zbiranja za Dušana Ruparja, ki si želi boljši invalidski voziček, saj se zelo rad ukvarja s športom. Dušan, policist, ki je zaradi delovne nesreče postal invalid, je član Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Ko smo prispeli na sedež društva, nam je razkazal hišo, v kateri se zbirajo člani. Nato nas je še pogostil s sokom in nam marsikaj povedal o društvu in njihovem zagretem ukvarjanju s športom.

Opazili smo zelo veliko pokalov in medalj, tako z navadnih tekmovanj, kot tudi z državnih in svetovnih prvenstev. Izvedeli smo, da se paraplegiki pretežno ukvarjajo s streljanjem, košarko, ribolovom, šahom in vožnjo na čas. Tudi Dušan, ki se tekmuje v streljanju, je že dosegel zelo dobre rezultate. Njegova skrita želja je, da bi se uvrstil na Olimpijske igre za invalide, ki bodo v Londonu leta 2012. Boljši voziček mu bo prav gotovo olajšal pot do njegovega velikega cilja in v veselje nam je, da mu ob tem lahko pomagamo tudi mi.

Izpostavil je še, da ljudje, ki so na invalidskem vozičku, ne živijo nič drugače kot mi. Ravno tako so aktivni in se lahko ukvarjajo s športom. Edina razlika je, da so oni na invalidskem vozičku. A če je volja, je možno vse.

Sicer pa ni važen zunanji videz, važno je naše srce. In tudi invalidi so zelo prijazni in prijetni ljudje, kar smo imeli priložnost spoznati s prve roke. Naš obisk je hitro minil, a že jeseni se znova vidimo - takrat na naši šoli. Tudi med počitnicami bomo vneto zbirali zamaške, da od nas ne bo odšel praznih rok.