V žužemberškem parku odkrili tri nove reliefe
Spominski park znanih Suhokranjcev pred občinsko stavbo v Žužemberku je bogatejši za tri nove bronaste reliefe, na katerih so upodobljeni portreti akademika dr. Antona Kuhlja, vrhunskega alpinista Tomaža Humarja in Franka Lovšeta, ameriškega politika slovenskega rodu.
Reliefe so slovesno odkrili v petek, v sklopu dneva spomina na znane Suhokranjce, ki ga ob podpori domače občine skrbno pripravljata osnovni šoli Žužemberk in Prevole. Na ta način se že vrsto let spominjajo in negujejo spomin na velike osebnosti iz domačega okolja, ki so živeli in delovali kot veliki redoljubi, pogumni, nadarjeni in srčni za dobrobit Suhe krajine ter so s svojim znanjem, voljo in delom prispevali k razvoju ne samo naše dežele, temveč tudi sveta.
Potem ko so lani slovesno postavili reliefe dr. Frana Bradača, kneza Janeza Vajkarda Auersperga in dr. Janeza Gnidovca, so letos nadaljevali z upodobitvijo nekaterih znanih Suhokranjcev. Med njimi je nekaj takšnih, ki niso živeli in delovali tukaj, a so vseeno nekako povezani s Suho krajino.
Tomaž Humar je bil Suhokranjec po materi Rozaliji, rojeni Globokar, iz Klečeta pri Šmihelu, kamor se je vedno rad vračal. Po očetu, ki je bil rojen na Vrhovem pri Žužemberku, je bil Suhokranjec tudi prof. dr. Anton Kuhelj, ki je, ko se je njegova družina preselila, gimnazijo obiskoval v Trstu in Kranju. Diplomiral je leta 1927 na elektrotehniškem oddelku tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, doktoriral pa je leta 1936 ter kasneje postal profesor in dekan tehniške fakultete. Leta 1961 je bil izvoljen za predsednika SAZU, v letih 1954–56 je bil rektor Univerze v Ljubljani, nato pa prorektor. Suhokranjske korenine ima tudi Frank Lovše, ki sicer nikoli ni obiskal Slovenije. V Clevelandu se je rodil staršem Lojzetu Lovšetu, doma iz Hinj pri Žužemberku, in Francki Milavec, doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Bil je ameriški demokratični politik, župan Clevelanda, petkratni guverner Ohia in prvi slovenski senator v Združenih državah Amerike, kjer se je zelo zavzemal za Slovence, ki so tam živeli.
Žužemberška osnovna šola je že leta 1994 začela odkrivati znane Suhokranjce, projektu pa so se kasneje priključili tudi na prevolski osnovni šoli. »Pred dvaindvajsetimi leti nismo slutili, da bo nekoč sredi trga park znanih Suhokranjcev,« je dejala Jelka Mrvar, nekdanja ravnateljica žužemberške osnovne šole in gonilna sila parka znanih Suhokranjcev, s katerim po njenih besedah postaja pomen žlahtnih suhokranjskih korenin vse bližji. Nad ureditvijo parka je bil navdušen tudi državni sekretar vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, ki je poudaril njegovo povezovalno in vzgojno vlogo.
Mrvarjeva je ob tem še dodala, da sta bili v zadnjih dveh letih ob podpori domače občine z županom Francem Škufco na čelu s pomočjo donacij odkriti dve obeležji, do leta 2018 pa naj bi jih bilo še nekaj. Naslednje leto načrtujejo postavitev treh novih reliefov, kasneje pa nameravajo vsak steber dopolniti še z eno podobo zaslužnih Suhokranjcev. V srcu Suhe krajine tako nastaja nov kulturni prostor, ki bogati njen zgodovinski spomin in krepi suhokranjsko identiteto.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
