Mestna občina Novo mesto je na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje kulturnih projektov nepremične kulturne dediščine pridobila sredstva za sanacijska dela na fasadi rotovža, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Skladno s pridobljenem kulturnovarstvenim soglasjem bodo obnovili dvoriščno in ulično fasado, vrednost teh del je ocenjena na dobrih 55 tisoč evrov, skoraj 27 tisočakov pa bo porabljenih iz državnega vira sofinanciranja, sporočajo iz občine.

S sanacijo fasade bodo začeli takoj po odstranitvi prizidka k rotovžu na dvoriščni strani. Odstranitev prizidka sicer ni predmet razpisa sofinanciranja s strani Ministrstva za kulturo, saj ni opredeljen kot kulturni spomenik. Prizidek je že dolgo prazen in je zaradi popolnoma dotrajanih elementov in instalacije v izredno slabem stanju, v teh dneh pa že poteka praznjenje prostorov pred sanacijo. V prizidku, ki je bil zgrajen leta 1955, so imeli svoje prostore sodnik za prekrške in Center za socialno delo. Po odstranitvi prizidka zaenkrat ni predvidenih vnovičnih pozidav, še sporočajo iz občine.

»Smo v zaključni fazi izdelave dokumentacije za odstranitev prizidka, ki jo bomo skupaj z vlogo predložiti na Upravno enoto Novo mesto, nato pa bomo pričeli z izborom izvajalca za rušenje prizidka. Po odstranitvi bomo nadaljevali sanacijo fasade. Načrtujemo, da bodo vsa načrtovana dela, rušenje prizidka in sanacija fasade, zaključena do konca leta 2021,« je pojasnil župan Gregor Macedoni.

Zgodovina rotovža; malti primešali cviček

Novomeški rotovž so sicer na mestu starega, porušenega rotovža leta 1905 sezidali po načrtih Josipa Oliva. Leta 1999 so ga razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Po notranji prenovi je leta 2006 vnovič postal sedež novomeškega župana.

Omenjena stavba je sicer naslednica prvotnega rotovža, pri zidavi katerega so po nekaterih zapisih Novomeščani malti, da bo njihova mestna hiša imenitnejša od ljubljanske, primešali celo cviček. Po drugih podatkih naj bi Novomeščani malto mešali s cvičkom le za eno njegovo sobo, njen nežno rožnati omet pa naj bi še leta kasneje obiskovalce plemenitil s cvičkovimi hlapi.

Omenjeni zapisi še navajajo, da Dolenjci tudi ne bi kar tako uničevali dobrega vina, ampak naj bi se v letu zidave novomeškega prvotnega rotovža množično kvarilo vino. Pokvarjeno brozgo so zato, namesto da bi jo zlili stran, uporabili za rotovško malto, še pojasnjujejo novomeški kronisti.