Jon Razinger

Z novo stranko Zaupanje je Karl Erjavec v kampanjo vstopil že zelo zgodaj – tudi s plakati po vsej Sloveniji, na katerih se predstavlja z oznako “teflonski”. V prvi oddaji Pogovori o prihodnosti, ki jo vodi nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, je pojasnil, kaj ta oznaka zanj pomeni.

»Nadimek ‘teflonski Karl’ so mi nadeli in je rezultat tega, da sem bil večkrat deležen umetnih političnih afer in vedno sem se znal ubraniti teh očitkov. Če si vse prav naredil, ti ne morejo nič očitati in dokazati, da si storil kaj narobe. In od tu ta nadimek – teflonski. Res pa je, da sem eden izmed redkih politikov, ki je bil aktiven v politiki 20 let in se ponovno vrača v politiko,« je dejal.

“Sredina pomeni zmernost – ne radikalno levo in ne radikalno desno”

Erjavec pravi, da je politika njegove stranke sredinska, pri čemer “sredino” razume kot zavračanje skrajnosti in poskus zmanjševanja razklanosti v družbi.

Pogovori o prihodnosti

Vesel: Dvomim, da je danes kogarkoli mogoče prepričati zgolj s floskulami

»Sredino razumem tako, da ne sprejmemo radikalnih levih rešitev in ne radikalnih desnih rešitev. Tu vidim zmernost, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Slovenija je vse bolj razklana, namesto da bi bili vse bolj povezani, namesto da bi sodelovali. Stranka Zaupanje želi povezovati vse zdrave sile v državi, da lahko gremo naprej. Ker se mi zdi, da se je Slovenija znašla v slepi ulici,« je poudaril.

Stranka Zaupanje: teren, kadri in “razvojni preboj”

Zaupanje je bilo ustanovljeno pred letom dni. Erjavec je v oddaji govoril o organiziranosti stranke in ljudeh, ki jih je zbral. Generalni sekretar stranke je Zlatko Ficko, svet stranke vodi Boris Štefanec.

Jon Razinger

»Veliko pozornosti sem dal terenu, torej teritorialni organiziranosti stranke. V tem trenutku imamo že 38 mestnih in občinskih organizacij in to število bomo do volitev še povečali. Smatram, da stranka, ki ne pokriva celotnega terena, tudi ne more biti politično učinkovita. Mi v tem trenutku pokrivamo celotno Slovenijo. Vesel sem, da sem zbral okoli sebe ljudi, ki imajo znanje in kredibilnost. Imamo močno ekipo mladih ljudi in zrelih ljudi, ki želijo, da bi Slovenija naredila razvojni preboj, ki ga v tej stagnaciji nujno potrebuje,« je dejal.

Na vprašanje, ali k njim prestopajo nekdanji odbori DeSUS, je odgovoril:

»Karl Erjavec je le legenda za starejše in upokojence in moram reči, da se je v tem trenutku pridružilo 10 odborov iz nekdanje stranke DeSUS. Prišli so kompletni odbori, tudi z občinskimi svetniki. Sicer pa moram reči, da prihajajo tudi iz drugih strank– na primer iz Slovenske nacionalne stranke sta prišla dva odbora. To kaže na to, da so očitno ocenili, da smo profesionalni, da resno mislimo s tem, da bomo parlamentarna stranka, in vse je temu cilju posvečeno,« je dodal.

Mladi brez “podmladka” in natečaj za podpredsednika

Erjavec je pojasnil tudi, zakaj stranka ne želi klasičnega podmladka in kako želijo mlade vključiti neposredno, tudi z iskanjem tretjega podpredsednika stranke prek javnega poziva.

»Ko je nekdo polnoleten, ima tudi volilno pravico. Res je, da je to mlad človek, ampak ni potrebno, da bi imeli posebno organizacijo mladih, ki jih obravnavamo kot neke cicibane oziroma pionirje. Mislim, da si mladi zaslužijo, da so lahko takoj aktivni v politiki, da lahko zasedejo odgovorna mesta, in podpredsedniško mesto stranke je odgovorno. Kandidata za podpredsednika iščemo preko spleta, objavili bomo natečaj, postavili ključna vprašanja, ki zadevajo mlade, in tisti, ki bodo imeli najboljše odgovore na izzive, ki jih imajo mladi, bodo prišli v ožji izbor. Če bodo imeli interes tudi, da se politično aktivirajo, bomo iz tega izbora izbrali podpredsednika stranke,« je povedal.

Kandidatne liste in pogovori s poslancem Kalohom

Erjavec je potrdil, da potekajo pogovori s poslancem Dejanom Kalohom, omenil je tudi posvet na državni volilni komisiji glede vlaganja kandidatnih list.

Jon Razinger

»Imamo že pogovore s poslancem Dejanom Kalohom, prepričan sem, da jih bomo tudi uspešno zaključili. Pred kratkim sem bil tudi pri predsedniku državne volilne komisije, kjer smo se posvetovali, na kakšen način se vloži kandidatne liste, če imaš podpis treh poslancev. Ni pa to ključno, to je ena od možnosti. Prepričan sem, da bomo zbrali tudi 50 podpisov v vsaki volilni enoti. 500 glasov za nas ne bo posebna težava,« je dejal.

Upokojenci: “V parlamentu ni izrazite stranke, ki bi branila njihove interese”

Ker je, kot je povedal, tudi sam pred kratkim postal upokojenec, je spregovoril o tem, kdo danes po njegovem zastopa upokojence.

»Prepričan sem, da je Karl Erjavec tisti, ki bo zastopal upokojence. Treba je vedeti, da DeSUS ne obstaja več in tako se je tu izpraznil ta prostor. V parlamentu ni izrazite stranke, ki bi branila interese upokojencev. Da tukaj stanje ni preveč dinamično, kaže tudi dejstvo, da je šla pokojninska reforma zlahka mimo, čeprav ne bo preveč v interesu bodočih upokojencev. Tukaj vlada neko malodušje,« je ocenil.

Ob tem je poudaril, da stranka ne cilja zgolj ene skupine.

»Že zaradi mojega minulega dela je kot ena glavnih prioritet stranke zastopanje interesov upokojencev. Sicer pa smo klasična politična stranka, ki se ukvarja z vsemi vprašanji. Imamo razdelan program, na primer stanovanjske politike, kjer predlagamo, da je prvo stanovanje brez DDV-ja, pa subvencije za pripravništvo, saj nima smisla, da diplomiraš, potem pa si na blagajni v trgovini,« je dejal.

O omejitvi študentskega dela:

»Eden glavnih razlogov za omejitev je to, ker so študentje na ta način sedaj izkoriščani. Glavni razlog pa je to, da naj študent študira, država pa naj mu zagotovi pogoje, da lahko študira.«

Povezovanja: “Odprti, a programsko usklajeni”

O morebitnih povezovanjih pred volitvami je dejal:

»Mi smo odprti za sodelovanje. Smo sredinska stranka in tisti, ki smatrajo, da je naš program tisti pravi, ki bo naredil preboj v razvoju naše države, so pač dobrodošli. Se bo pa seveda zdaj situacija politično zelo hitro spreminjala. Vidimo, da se je pojavila pobuda stranke SD s stranko Prerod, ampak smo videli, kako se je vse skupaj končalo. Dinamika do volitev bo zelo živahna. Jaz pa lahko na tem mestu povem samo to, da smo odprti za sodelovanje, pogoj pa je seveda, da smo programsko usklajeni.«

EU in NATO: jasen pogoj pri sodelovanju s Kalohom

Dotaknili so se tudi njegove vloge podpredsednika Evropske demokratske stranke ter vprašanja, kako to sovpada s pogovori z Dejanom Kalohom, ki je povezan z evropsko stranko Suvereni.

Jon Razinger

»Midva z Dejanom Kalohom imava o tem pogovore. Zelo jasno sem povedal, da če bo vztrajal pri zagovarjanju stališča, da je za Slovenijo dobro, da izstopimo iz Evropske unije in zveze NATO, potem ni mogoče, da bi sodelovala. Menim, da ne bo vztrajal pri tej tezi. Mislim, da bi bilo škodljivo, če bi Slovenija izstopila iz Evropske unije in iz zveze NATO – vemo, kakšna je varnostna situacija. Res je, sem podpredsednik Evropske demokratske stranke, ampak sem podpredsednik kot posameznik. Ko sem bil predsednik stranke DeSUS, je bila stranka DeSUS tudi članica Evropske demokratske stranke. Potem pa sem jim javil, da nisem več v politiki, da sem se umaknil, in so me nagovorili, da še enkrat kandidiram na njihovem kongresu, ampak kot oseba, ki ima neko politično kariero,« je pojasnil.

Dodal je še, da se bo stranka Zaupanje Evropski demokratski stranki pridružila, ko bo postala parlamentarna stranka.

Demografski sklad in dolgotrajna oskrba: “Zakaj ne bi financirali prek sklada?”

V oddaji je podrobno govoril o demografskem skladu, ki ga označuje kot idejo iz časa njegovega prejšnjega političnega delovanja, in ga navezal tudi na financiranje dolgotrajne oskrbe.

»Demografski sklad je ideja mene in moje ekipe iz let 2010, 2011, 2012. Takrat smo začeli z aktivnostmi, da bi Slovenija imela demografski sklad, ki bi se polnil iz dobičkov državnih podjetij. Torej en del dobička, ki ga ima SDH, bi namenili za demografski sklad. Na takšen način bi lahko uredili tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Sedaj imamo takšno situacijo, da morajo upokojenci 1 odstotek plačati od neto pokojnine, delodajalci 2 odstotka, delavci 2 odstotka. Zakaj ne bi dolgotrajne oskrbe financirali preko demografskega sklada? Tu so seveda še druge možnosti. Slovenija je bogata z lesom. Zakaj ne bi del tega dobička iz Slovenskih državnih gozdov šel v demografski sklad. Mislim, da bi demografski sklad amortiziral vse pritiske, ki jih ima pokojninska blagajna,« je dejal.

Nadaljeval je tudi o 100-odstotni pokojnini ob delu:

»Kar pa se tiče tega, da bi upokojenci imeli polno pokojnino, če bi delali še naprej – saj to pravzaprav zahteva trg dela, kjer je pomanjkanje kadrov. Določenih kadrov ne moremo uvoziti iz Filipinov – na primer učiteljev, medicinskih sester, negovalk. Jaz sem bil proti tej pokojninski reformi zlasti zato, ker ni uredila tega vprašanja. Kaj bi stalo vlado, če bi napisala en člen: če upokojenec dela naprej, ohrani polno pokojnino. Seveda pa bi plačal vse davke, prispevke.

Na vprašanje, ali je demografski sklad pogoj za morebitni vstop v vlado:

»Na vsak način, saj sem nekako oče tega demografskega sklada. In vidite – ko me ni več v politiki, je ta ideja zbrisana. To bo zagotovo eden od pogojev. Poleg polne pokojnine za upokojence, ki delajo naprej, poleg tega, da je nakup prvega stanovanja ali gradnja hiše brez DDV-ja. To so vse pogoji in veste, da sem trd pogajalec.«

O pokojninski blagajni in obremenitvah je bil zelo oster:

»Glede pokojninske blagajne: Slovenija med sosedami najmanj BDP-ja nameni za pokojninsko blagajno. Mi namenjamo nekje 10 odstotkov, Avstrija 14,5, Italija 15,5, Francija 16 odstotkov. Demografski sklad ni namenjen temu, da bi nadomeščal pokojninsko blagajno, ampak je zamišljen kot sklad, ki pomaga amortizirati pritiske na pokojninsko blagajno oziroma na neto pokojnine. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so neto pokojnine obremenjene z nekim davkom in to za storitev, ki je ni. Kazenski zakonik ima člen o tem, kaj se zgodi, če se državni denar porablja nenamensko. Če vi mene nekaj plačate in jaz te storitve ne naredim, je to goljufija. Če jaz državi nekaj plačam in te storitve ne da, je to goljufija. Nekdo mora odgovarjati. Vemo, kdo so avtorji tega zakona, kdo je odgovorna oseba, imamo ministra, ki to promovira, in ta denar se nenamensko porablja,« je dejal.

Jon Razinger

SDH: “Tipičen primer korupcije”

Dotaknil se je tudi dogajanja na SDH in imenovanja predsednika uprave v okoliščinah, ko po njegovih besedah ni bilo celotnega nadzornega sveta.

»Zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije in to je tipičen primer korupcije. Spomnim se besed nekdanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar, ki je rekla: ‘Ni vsaka svinjarija kaznivo dejanje.’ Ampak to imenovanje pa ni samo svinjarija, ampak je kaznivo dejanje,« je dejal.

Zdravstvo: dialog, košarica in primerjave z državami

Erjavec in Vesel sta se dotaknila tudi perečih težav v zdravstvu.

»Najprej je treba vzpostaviti ponoven dialog med zdravniki in oblastjo. Brez tega dialoga ni možno narediti kakovostne zdravstvene reforme. Slovenija namenja 10 odstotkov BDP za zdravstvo, kar je toliko kot sosednje države, ampak tam zdravstvo funkcionira, pri nas pa ne. Mislim, da imamo velike težave s samoorganizacijo, sem pa vesel, da so v zdravstvu še vedno ljudje, ki živijo za zdravstvo. Zdravstvena reforma, o kateri govori vlada, ni bila uspešna, čakalne dobe se povečujejo. Tudi kar se tiče modernizacije zdravstva v smislu novih bolnišnic in negovalnih bolnišnic, ki jih nujno potrebujemo, ni nobenega posebnega napredka. Vprašanje zdravstva je tisto vprašanje, ki potrebuje družbeni konsenz,« je dejal.

O zakonu o zdravstveni dejavnosti:

»Mislim, da je ta zakon napaka in gre na račun zdravja ljudi, saj vidimo, da bo zaradi tega manj zdravstvenih storitev. Sicer pa v stranki Zaupanje absolutno podpiramo javno zdravstvo. Mislim, da moderna država mora zagotoviti vsakemu državljanu zdravstveno oskrbo. Privatno zdravstvo in koncesionarje vidimo predvsem kot komplementarno dejavnost.«

Kaj po njegovem podaljšuje čakalne vrste?

»Predvsem to, da je naš sistem hibriden. Ni točno jasno, kaj dobiš za zdravstveno košarico. Najprej bi bilo treba definirati, katere storitve so v zdravstveni košarici in jih zagotavlja javno zdravstvo. Potem pa bi videli, kaj bi moralo zagotoviti s koncesionarji; tisti, ki imajo več denarja, pa si lahko zagotovijo storitve preko privatnega zdravstva. Mislim pa, da je eden od glavnih problemov tudi to, da je zdravstvena zavarovalnica še vedno organizirana tako, kot je bila v socializmu. Tam imamo še vedno skupščino delodajalcev, na primer. Potrebujemo zdravstveno zavarovalnico, ki bo prava zavarovalnica. Kar pomeni: če si plačal zavarovanje, boš tudi dobil pravočasno zdravstveno storitev.«

Jon Razinger

Kje se vidi v novi vladi?

Na vprašanje, ali se vidi kot gospodarski ali zunanji minister, je odgovoril:

»Najraje bi se ukvarjal z gospodarsko diplomacijo. Ne vem pa, kakšen bo razrez ministrstev. Ko se oblikuje nova vlada, se hkrati sprejme nov zakon o vladi, ki določa organizacijo ministrstev. Jaz bi predvsem želel pomagati gospodarstvu, želel bi, da dosežemo dodatne prihodke, saj je proračunski primanjkljaj milijardo 500 milijonov, do konca leta bo 2,1 milijarde, gospodarska rast je 1 odstotek, kriza trka na vrata. Nočem zganjati panike, ampak ne bi želel, da nas kriza preseneti, kot nas je leta 2012. Mi, izkušeni politiki, vemo, kako hitro pride kriza.«

Oddaja Pogovori o prihodnosti je na sporedu vsak ponedeljek ob 21. uri na TV Veseljak Golica in vsak torek ob torek ob 20.30 na Aktual TV.