Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Na glavo obrnjeno drevo


P. P.
29. 10. 2023, 11.00
Posodobljeno
30. 10. 2023 · 07:00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

annemarie_culetto.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Annemarie Culetto
sevniski_podzupan_janez_kukec_je_podravil_zbrane_0001.jpg
P. P.
Sevniški podžupan Janez Kukec pred obrnjenim hrastom (Foto: P. P.)
joze_prah_1.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Jože Prah

Zaključek letošnjega projekta »Sevnica giba z lisičko - Veliko zanimanje šol za edinstven projekt, na glavo obrnjeno drevo – O pomenu koreninskega sistema – Projekt U3 in Dušana Klenovška fotografiral kar 1025 organizmov

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Gregor Danev in vodja oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko na Gozdarskem institutu, prof. dr. Hojka Kraigher sta izrecno pohvalila gotovo najbolj znanega sevniškega gozdarja in tudi okoljevarstvenika Jožeta Praha za idejo, da na začetku tematske poti Gozd je kultura, ki jo je tudi zasnoval Prah in izvedel s sodelavci nad parkiriščem, tudi za avtodome, pod sevniškim gradom, postavijo narobe obrnjeno drevo – na glavo, hrast, brez krošnje, toda s koreninami v zraku. Danev je rekel, da ima Prah s sodelavci vedno v rokavu kakšnega asa, s katerim preseneti. Kraigherjeva je poudarila, da dobra polovica dreves praviloma sestavljajo korenine in spregovorila o pomenu teh. Danev in Kraigiherjeva sta povedala, da se česa takega ni še spomnil nihče v Sloveniji, zato pričakujeta, da si bo to novo sevniško atrakcijo prihajali ogledovat številni obiskovalci in da upata, da bo ta našla posnemovalce.

STOLETNI HRAST POSEKALI NA JATNI

Na drevesu, ki so ga posekali na Jatni, je informativna tabla, tudi v angleškem jeziku, zato bo poučna in zanimiva tudi za številne tuje goste, ki prihajajo obiskovat najbolj prepoznavno sevniško veduto. Izvirno pridobitev za sevniško turistično ponudbo sta v pogovoru korenin z drevesom, posrečeno zbranim obiskovalcem in gostom, ki so prišli tudi iz sosednje Hrvaške, predstavila sam avtor ideje Prah in svetovalka za kulturo pri KŠTM ter skrbnica gradu Eva Urh.

S tem dogodkom so hkrati javni zavod KŠTM, Občina Sevnica, ZGS in Institut Treelogy dodali zadnji kamenček v mozaiku letošnjega projekta »Sevnica giba z lisičko«, v katerem so se zvrstili številni dogodki, ki so jih usklajevali KŠTM, PD Lisca Sevnica, ZGS in Kolesarsko društvo Sevnica.

66 BREZPLAČNIH DOGODKOV, 18 IZVAJALCEV

Ta projekt so že pred odkritjem na »glavo« obrnjenega drevesa na novinarski konferenci predstavili v Lutrovski kleti, kjer so tudi zaključili krajši sprehod po tematski poti Gozd je kultura. Predsednik PD Lisca Peter Požun je povedal, kako pomembno je gibanje v naravi in da se hkrati zavedamo, da smo v naravi gosti. Spodbudno se razvija medgeneracijsko sodelovanje, pohodništvo, planinstvo, turno kolesarstvo, pa tudi druge dejavnosti, je dejal.

Jože Prah in Eva Urh sta pojasnila, da so o projektu na glavo obrnjenega drevesa razmišljali že pred letom. Urhova je povedala, da je za ta didaktični pripomoček veliko zanimanje pri šolah in da so že v naslednjih dneh napovedane prve skupine učencev na naravoslovnem dnevu. In da nameravajo projekt še nadgraditi z gozdno jogo. Imajo dovolj interpretatorjev za vodenje po tematski poti. Prah pa je dodal, da v  Sloveniji ni občine, ki ne bi imela označenih planinskih ali tematskih poti. »Stojim pod gradom. Poslušam prijetne kapljice jesenskega dežja. Občudujem svežino in radost tišine. Čutimo radost rastlin, živali in celotnega tega prostora. Vse okrog nas morda žari, a vendar spi. Listov skoraj ni več. A pod nogami zapletena mreža, skoraj nevidna, med seboj povezana v sistem, s pomočjo gliv, še kako mrmra, ali jih slišimo, morda čutimo?« je poetično nadaljeval Prah. Dejal je, da ko hodimo po gozdu, po tleh, sploh nimamo občutka, kaj se dogaja pod nami. »Človeka kar malo zmrazi, ko se zave, kaj vse imamo pod zemljo. Danes tudi rečemo, da koreninski sistem omogoča preko mikorize, preko gliv, nekakšen drevesni internet, kar tudi je. Ko bomo občudovali ta, več kot 100 let star hrast, verjamem, da bomo to tudi občutili,« je dejal.

Povezovalka Annemarie Culetto je izrazila željo, da bi drevo učilo in navdihovalo čim več obiskovalcem, predvsem, pa »da nas bi to na glavo obrnjeno drevo večkrat opomnilo, da je bistvo očem pogosto nevidno, pa še kako pomembo.«

Zbrane je pozdravil tudi sevniški podžupan Janez Kukec.

Jan Samide (KŠTM) je povedal, da je bilo v okviru letošnjega celoletnega projekta Sevnica giba z lisičko vključenih 66 brezplačnih dogodkov, sodelovalo pa je 18 izvajalcev. Na dogodkih je bila prisotna tudi maskota lisička, ki so se je razveselili vsi, še posebej pa otroci. Zahvalil se je vsem za sodelovanje in izrazil upanje, da bo odzivnost vsaj takšna tudi prihodnje leto.

IZJEMNO USPEŠNA AKCIJA SEVNICA 1000

V akcijo Sevnica 1000 je pobudnik, profesor biologije Dušan Klenovšek, privabil 30 zelo zavzetih članov sevniške U3 Univerze za tretje življenjsko obdobje. »Ko sem bil januarja povabljen na U3 se je prebudila moja učiteljska narava in sem jim dal nalogo, ali so sposobni do 22. maja fotografirati 1000 različnih živalskih in rastlinskih vrst. Bil sem prepričan, da jih ne bo niti pol, bilo pa jih je 700. Doslej pa so jih evidentirali v slabem letu že kar 1025, zato kapo dol!« je navdušen Klenovšek. Dobra polovica organizmov je tudi na fotografijah, ki so na ogled na razstavi v Lutrovski kleti. Klenovšek je povedal, da je dobil ponudbo z Gorenjske, da tudi njim pomagal pri podobnem projektu. Tudi na sevniškem KŠTM so navdušeni, da bi to akcijo nadgradili z novim projektom. »Ko sem pogledal zbirko vseh podatkov, ki jih ima Center za kartografijo flore in favne, je vsa znanost v Sloveniji odkrila 3.900 vrst, Sevničani pa so jih le v sevniški občini preko 1000,« je pojasnil Klenovšek, zakaj je zadovoljen z izjemnim odzivom članov, študentov U3 Sevnica.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.