L. M., arhiv DL

Mnoge Šentjernejčane zadnje čase vznemirja pepel, ki ga tovornjaki iz krške papirnice Vipap dnevno vozijo v zapuščeno gramozno jamo ob lokalni cesti Šentjernej - Zameško. Tako bo zasipano eno najbolj perečih črnih odlagališč odpadkov v občini, a ljudi skrbi, da je navoženi pepel morda ekološko sporen in zdravju škodljiv. Ta vprašanja naslavljajo na občino, ki je tudi lastnik pretežnega dela zemljišča, kamor navažajo pepel, a kot pravi župan Franc Hudoklin so skrbi občanov odveč.

»Vse je v skladu z zakonodajo in soglasje za navoz pepela smo izdali šele potem, ko smo se o tem prepričali,« je zagotovil župan, ki vidi v zasutju opuščene gramoznice, ki je kot še nekaj drugih nastala pred petdesetimi leti za potrebe gradnje stare avtoceste, le pozitivne strani. »Veseli smo, da bo to črno odlagališče odpadkov, s katerimi imamo probleme že vrsto let, sanirano. Treba pa je povedati tudi, da občina in župan ne dobita od tega posla niti centa, kot se govori, in za take obtožbe bo treba odgovarjati,« odločno pravi Hudoklin.

Pepel primeren material

Tudi Janez Hrovat iz občinske uprave je pojasnil, da je bila lanska ponudba avtoprevoznika Šiška iz Hrastja pri Šentjerneju, ki je podizvajalec prevoznika Kostaka iz Krškega, da bi navozil pepel, ki nastaja kot stranski proizvod v krški papirnici Vipap, dobro sprejeta . »Vipap ima tehnično soglasje Zavoda za gradbeništvo, iz katerega je tudi razvidno, da je material primeren prav za sanacije degradiranih površin. Šele potem smo izdali soglasje,« je pojasnil Hrovat.

Občina ima tudi odločbo UE Novo mesto za izdajo dovoljenja za poseg v naravo za zasutje gramoznice, pa tudi pozitivno strokovno mnenje z Zavoda RS za varstvo narave. Peter Drakulić, odgovoren za stike z javnostjo v Vipapu, odgovarja, da je zavod pred izdajo soglasja pregledal in preveril tako geomehanske kot okoljske kriterije, ki jih morajo takšni gradbeni proizvodi dosegati. Z okoljskega vidika materiali izpolnjujejo zahteve okoljske zakonodaje.

In za kakšen material sploh gre? Gre za ostanke gorenja (žlindra, elektrofiltrski pepel), ki v podjetju nastajajo v kurilnih napravah, kjer kurijo različna goriva: od premoga, lubja, lesnih ostankov do vlaknastih muljev. Komercialna imena navoženega materiala so mulex, vipelex in viželex, gre pa za primerne gradbene proizvode za uporabo v gradbeništvu za konstrukcijske nasipe in zasipe, ki niso podvrženi dinamičnim obremenitvam, v cestogradnji za izboljšanje zemljin, v kmetijstvu in gozdarstvu za utrjevanje gozdnih in poljskih poti, pri sanaciji devastiranih območij (gramoznic in kamnolomov) in za gradnjo prekrivnih slojev na odlagališčih odpadkov, piše v obrazložitvi soglasja. To tehnično soglasje je veljavno do februarja 2015.

Kot pravijo v Vipapu, so s temi materiali do leta 2003 sanirali gramoznice v Vrbini v krški občini (tu so zdaj njive, zasajeni topoli, nekje moto park), od 2003 do 2007 pa skupaj z družbo Kostak odlagališče v zapiranju v Spodnjem Starem Gradu. Trenutno ostanke gorenja iz Vipapa uporabljajo v Šentjerneju za sanacijo gramoznic, a ne le tu, temveč tudi na deponiji Strensko v občini Laško za gradnjo pokrovov na odlagališča odpadkov ter za nadaljnjo predelavo v cementarnah. Manjše količine so namenjene raziskavam, razvoju in industrijskim testiranjem raziskovalnih in gradbenih institucij.

L. M., arhiv DL

Še vedno črna odlagališča

Opuščena gramoznica v Dolincah v šentjernejski občini, kot mnogi rečejo temu predelu, ki naj bi bila dokončno zasipana do konca prihodnjega leta, bo nekoč postala travnik oz. njiva. Kot pravi župan Franc Hudoklin, si je delo na terenu ogledal in vse poteka v redu. Na sloj pepela se navaža zemljina kot odvečni material pri gradnji kanalizacije in tudi iz drugih gradbišč, ki jih je prav sedaj v šentjernejski občini k sreči veliko in jih bo tudi v bodoče.

A občina, ki ji je sanacija opuščenih gramoznih naložena tudi zakonsko s sprejetjem občinskega prostorskega načrta (do leta 2014), ima na tem področju še kar nekaj dela, čeprav je nekaj opuščenih gramoznic zadnja leta že sanirala. Iz njih so odpeljali odpadni gradbeni material, pa avtomobilsko karoserijo, belo tehniko, tekstil, pohištvo, gospodinjske odpadke. Tja so jih vozili tako domačini kot ljudje iz drugih občin. Takšno obnašanje je ob dejstvu, da je na območju šentjernejske občine že več kot dve desetletji organiziran odvoz odpadkov iz naselij na deponijo Leskovec, večkrat na leto tudi odvoz kosovnih odpadkov iz vseh naselij, da v Šmalčji vasi že nekaj let deluje zbirno reciklažni center, kamor lahko občani pripeljejo vse vrste kosovnih in drugih odpadkov (razen gospodinjskih), in da v naseljih ne manjka ekoloških otokov z zabojniki za odpadke, nerazumljivo in nedopustno. Medobčinska inšpektorica bo imela očitno še veliko dela.

Občina Šentjernej si že dolgo prizadeva zapreti pereče odlagališče v opuščenem peskokopu ob lokalni cesti Šentjernej - Zameško, a zaman. Ljudje so dovažali odpadke in ker ni bilo mogoče ugotoviti storilcev, je morala občina po odločbi inšpekcijskih služb sama pospraviti navožene stvari. Vsako leto je tako na uradna odlagališča, kot sta Cerod in Dinos, vozila velike količine odpadkov in potem na parcele navažala zemljino, kar jo je letno stalo od 20 do 30 tisoč evrov. V času gradnje dolenjske avtoceste je bilo obljubljeno, da bodo sem z gradbišč pripeljali okrog 160 tisoč kubičnih metrov zemljine, s katero bi odlagališče v celoti sanirali, a do tega ni prišlo.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 14. aprila letos.