Na Trdinovem vrhu je bilo 23. junija tradicionalno praznovanje dneva državnosti z mašo za domovini – Slovenijo in Hrvaško. Pripravljajo ga od leta 2013, ko je nekdanji Zavod za turizem Novo mesto skupaj s partnerji predal namenu obnovljene in nadkrite ostaline razrušene cerkve sv. Jere skupaj z odlitkom originalnega več kot 500 let starega kipa sv. Jere.

»Stoletna povezanost prebivalcev z obeh strani državne meje na Gorjancih in Žumberačke gore je bila podlaga ideji o skupnem praznovanju dneva državnosti Slovenije in Hrvaške pa tudi za mašo za obe domovini, ki jo že vse od leta 2013 s svojimi grkokatoliškimi kolegi daruje šentjernejski dekan Anton Trpin,« pravi Ivo Kuljaj, ki je z nekdanjim novomeškim Zavodom za turizem kot direktor vodil obnovo cerkve in bil pobudnik zdaj tega že tradicionalnega junijskega srečanja na Trdinovem vrhu.

Domovina

Tudi tokrat je maševal šentjernejski župnik Janez Trpin, pomočnika pa sta bila Ivan Skalivskyi, grkokatoliški duhovnik v Metliki in škofov vikar, ter Nikola Diačuk, grkokatoliški duhovnik z Dunaja. »Dva naroda, dve veroizpovedi ter en gospod Jezus Kristus in Bog oče, vse to nas povezuje v eno družino,« je rekel Trpin in poudaril, da prebivalci obmejnega območja hočejo živeti v miru in medsebojnem spoštovanju ter hvaležni vsak za svojo domovino. »Naša domovina je gomila naših prednikov, je veriga mož in žena, ki nam daje korenine, in to je naša dediščina, ki smo jo prejeli od dedov ter jo moramo negovati in predati naprej. /…/ Domovina je nekaj svetega, neodtujljivega. Ni samo kraj, na katerem smo se rodili, domovino nosimo v sebi. Je onstran začrtanih meja, je povsod, kjer vlada zavest medsebojne pripadnosti in povezovanja. In to je danes tukaj, pri sveti Jeri in pri svetem Iliju,« je poudaril Anton Trpin. Ivan Skalivskyi je v hrvaščini bral berilo, v slovenskem jeziku se je poklonil in zahvalil Antonu Trpinu, svojemu mentorju in vzorniku, ki da ga odlikujeta umirjenost in velika srčna kultura, Nikola Diačuk je zbrane nagovoril v ukrajinščini.

Da rojak prost bo vsak

Po maši je Ivo Kuljaj povedal, da srečanje temelji samo na pobudi civilnih združenj, pri čemer sodelujeta obe cerkvi in obe lovski družini. »Te edinstvene proslave dneva državnosti ni inicirala politika, ampak jo je ustvarila volja ljudi, ki živimo na območju Žumberka in Gorjancev. Sporočilo našega praznovanja poteka v duhu Prešernove Zdravljice. 'Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.' To univerzalno Prešernovo sporočilo je dandanašnji aktualno bolj kot kdaj koli v zgodovini človeštva. Kot dobro veste, je svet na robu tretje svetovne vojne, ki grozi z uničenjem človeške civilizacije. Sporočilo današnje proslave torej presega življenje prebivalcev Žumberka in Gorjancev; želimo si, da bi ga slišali tudi tisti svetovni voditelji, ki zaradi lastne nečimrnosti, egoizma, ne meneč se za želje, potrebe in usodo lastnih narodov, svet porivajo v apokaliptični prepad,« je rekel Ivo Kuljaj. Na »Meje ni več, schengen je odšel, zdaj se lahko družimo svobodno,« pa je rekel Nikica Milčinović, starešina z Lovsko družino Trdinov vrh pobratene Lovske družine Lisica Radatovići.

Dobrodošli doma

O tem, da domovino nosimo v sebi, kot je rekel Anton Trpin v nedeljo na Gorjancih, razmišljajo tudi rojaki, ki v teh dneh prihajajo v domovino in se bodo mogoče v soboto udeležili v Celju srečanja Dobrodošli doma. Ali bosta na tem srečanju Slovencev iz zamejstva in sveta Cvetka in Lojze Kocjančič, ne vemo. Ampak naša rojaka iz Kanade so pozdravili kot posebna gosta domovinskega junijskega praznovanja na Trdinovem vrhu leta 2019. »Lojze Kocjančič je dolgoletni predsednik Slovenskega lovskega društva iz Toronta. Njegova žena Cvetka Kocjančič, pisateljica, pesnica in publicistka, je urednica Slovenskega lovskega vestnika v Torontu. Rodila se je v Bendjih pod našimi lepimi Gorjanci, o katerih zelo lepo piše tudi v svojih delih. In čeprav Kocjančičeva že več kot 50 let živi in ustvarja v Kanadi, ji je uspelo ohraniti ljubezen do domovine in svoje rodne brusniške doline, to je ta, ki leži prav pod našimi Gorjanci. Ko smo ravno pred praznikom – dnevom državnosti, bi želel poudariti, da sta bila že od leta 1978 oba z možem močno vpeta v delo s slovenskimi društvi po Kanadi. Leta 1991 sta se kot delegata Kanadskega in slovenskega kongresa udeležila ustanovnega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa in doživljala prvih sedem dni vojne za Slovenijo v Ljubljani. Leta 1999 sta bila odlikovana s častnim znakom svobode Republike Slovenije za kulturno delo in s tem za ohranjanje slovenskega izročila med našimi izseljenci v Kanadi,« je takrat povedal Ivo Kuljaj.