L. M.

Pošta Slovenija je namreč skrajšala delovni čas v kar 111 poslovalnicah, v osmih ga je podaljšala, v 23 pa prilagodila.

Spremembe so doletele tudi območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine, kjer se je delovni čas spremenil v 15 poštnih poslovalnicah. Medtem ko ljudi razburjajo in skrbijo te poteze Pošte Slovenije, jih ta upravičuje in kot razloge zanje navaja naraščanje digitalne pismenosti ter spremenjene navade in potrebe uporabnikov.

· Tudi pri vas?

Drugačni urniki 15 pošt na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju

Pošta Slovenije spremembe upravičuje z upadom obiska in storitev zaradi digitalizacije. Kot pojasnjuje Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma, se je v desetih letih število pisemskih pošiljk zmanjšalo za 65 odstotkov, plačilnih in bančnih storitev pa za 77 odstotkov. Poudarja, da spremembe pomenijo prilagajanje poslovanja in ne zapiranja pošt. Vse poslovalnice naj bi bile še vedno odprte pet dni v tednu, vsaj enkrat tudi v popoldanskem času.

Sindikat opozarja

V Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) spremembam urnikov poštnih poslovalnic niso naklonjeni, zelo verjetno je to prvi korak k zapiranju pošt, menijo. Kot za Dolenjski list pove sindikalist Peter Helbl, delodajalec na njihove pripombe ni odgovoril. Opozarja, da skrajšan delovni čas za zaposlene ne pomeni manj dela, ampak večjo obremenitev, saj ostajajo vse naloge enake. Za uporabnike pa to pomeni slabšo dostopnost, saj so poslovalnice v povprečju odprte en dan manj na teden. Po njegovem mnenju paketomati niso ustrezna rešitev. »Ogromno je paketov, po katere naročniki prihajajo popoldne, saj se vseh zaradi njihovega števila in tudi zaradi velikosti ne da spraviti v paketomate, ljudje naročajo vse mogoče,« razlaga.

Predlog novega pravilnika

Bomo namesto v poslovalnicah pošto prevzemali na paketomatih?

Komentira tudi te dni sprejeto zakonsko spremembo o prenosu dela pristojnosti upravnih enot na Pošto Slovenijo, kar pomeni, da naj bi leta 2028 razširili nabor storitev na pošti. Tam bi se tako lahko prijavili na praktični in teoretični del vozniškega izpita, oddajali vloge za izdajo digitalnih potrdil itn.

»Strah me je, kdo bo vse to delal. Naš kader je precej star, tudi letos se jih bo precej upokojilo; bojim se, da jih ne bodo nadomestili novi zaposleni. Plače so majhne, dela je veliko in je odgovorno, samo poglejte naše stalne razpise za ta delovna mesta in vse vam bo jasno,« pove Helbl in poudari, da se žal vse gleda skozi denar oz. dobiček.

Meni, da bi morala država kot 100-odstotna lastnica pošto sofinancirati, saj gre za javno službo – pri praksi, ki je v večini evropskih držav že uveljavljena, izstopata le Slovenija in Malta.

Prijava

"Socialni dialog je dosegel dno." Pošta Slovenije zanika očitke sindikata

Dostopnost nujna

Na takšno rešitev opozarjajo tudi občine. Kot pravi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, tudi podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, mora biti dostopnost poštnih storitev obravnavana kot vprašanje javnega interesa in enakomernega regionalnega razvoja. »Skladno s tem pričakujemo, da bomo občine vključene v postopke odločanja o spremembah urnikov in mreže poštnih poslovalnic ter da bodo pred takšnimi odločitvami opravljene presoje njihovih socialnih in regionalnih posledic.«

Na novomeški občini razumejo, da Pošta Slovenije deluje v konkurenčnem okolju in kot odziv na vse večji obseg e-poslovanja, spletnih trgovin in porast paketnih pošiljk tudi sama spreminja svoj poslovni model, »vendar je pri uvajanju teh sprememb treba upoštevati celovit spekter potreb vseh skupin prebivalstva in zagotoviti dostopnost poštnih poslovalnic v ustreznem obsegu.«

Razlike med regijami

Skrajševanje delovnega časa poštnih poslovalnic ocenjujejo kot skrb vzbujajoč trend, še posebej v primerih, ko gre za edino poštno poslovalnico v občini ali širšem lokalnem okolju. Pošta za številne prebivalce – predvsem starejše, gibalno ovirane in tiste brez digitalnih znanj – predstavlja eno osrednjih točk, ki se uporablja ne le za poštne, ampak tudi za finančne in druge osnovne storitve.

Skrajševanje urnikov pomeni slabšo dostopnost storitev. Krajši urniki, zlasti ukinjanje popoldanskega poslovanja oz. poslovanja ob sobotah, za občane in poslovne subjekte pomeni, da so omejeni pri svojem delovanju oziroma – v določenih primerih – storitev dejansko ne morejo več uporabljati. »Tovrstni ukrepi še posebej prizadenejo prebivalce manjših občin in podeželja, sistemsko gledano pa takšne odločitve prispevajo k poglabljanju razlik med regijami,« še pove Macedoni.

Na potezi država

Podobno menijo na Občini Krško, kjer so bili tudi deležni sprememb v delovnih časih nekaterih poštnih poslovalnic, a formalno niso bili vključeni v odločitve. »O tovrstnih sprememba v obeh poslovalnicah v Krškem nas je Pošta Slovenija obvestila, pritožb in pobud prebivalcev za enkrat nismo prejeli.«

»Glede na to, da je Pošta Slovenije pomemben nosilec univerzalne poštne storitve in da je v lasti države, pričakujemo, da državni organi poskrbijo za ohranitev osnovne mreže poštnih storitev ali ustrezno nadomestno rešitev,« še poudarijo.