Za nastanek naše države, za uresničitev narodovih sanj, imajo tabori in taborsko gibanje prav poseben pomen, ki kljub temu dejstvu ostajajo vse prevečkrat prezrti in zapostavljeni.

V Pomladi narodov, ki se je razcvetela v revolucionarnem letu 1848, so številni narodi avstrijskega cesarstva, tudi slovenski narod, videli priložnost narodne krepitve. Takrat so bile prvič postavljene slovenske narodno-politične zahteve in narodnopolitični program, ki je našim narodnim buditeljem poleti leta 1868 služil kot osnova za organizacijo taborov.

Naključje je hotelo, da je bil prvi pisni poziv za organiziranje taborov objavljen ravno 25. junija 1868. Na dan torej, ki je čez celih 123 let postal dan državnosti. Dan, ko si je slovenski narod končno zagotovil poroštvo za ohranitev svoje narodnosti, in dan, ko je s svečano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti končno uresničil svoje tisočletne sanje.

Za Slovence je bilo obdobje taborskega gibanja čas optimizma, opogumljenega narodnega razvoja in svojevrstne politične angažiranosti. Na taborih so se javno izražale zahteve po zedinjeni, združeni in avtonomni Sloveniji ter jezikovni enakopravnosti.Vključevali so celotno prebivalstvo, vse sloje - intelektualce in kmete, ter s tem tedanji oblasti dokazovali duhovno in miselno enotnost slovenskega ljudstva.

Pred 140 leti je Sevnica gostila peti vseslovenski tabor, ki je privabil 7000 Slovencev. Takih, ki so verjeli in upali v svetlejšo prihodnost naroda. Po številu udeležencev, velikosti, zrelosti in odločnosti zahtev, predvsem pa po prispevku k zedinjenju slovenskega naroda, sodi sevniški tabor nedvomno med pomembnejše vseslovenske tabore, je poudaril nocoj v Sevnici slavnostni govornik predsednik parlamenta Pavel Gantar.

Med ljudstvom je širil politično zavest, pospešil kulturno in politično dozorevanje šibkega slovenskega naroda in narodnemu gibanju nudil trdno oporo. Svečano razpoloženje, spontan odziv in neomajna ljudska volja, ki je prevladovala na teh političnih manifestacijah, je odraz presenetljive kulturne in politične zrelosti slovenskega ljudstva, ki se je kljub svoji prevladujoči podložni zgodovinski izkušnji hitro učilo načel politične demokracije.

Zavest o slovenstvu je stara več stoletij, prisotna je bila v mislih in srcih narodno najbolj zavednih posameznikov - rodoljubov, ki jih je k sanjam o nekoč samostojni slovenski državi napeljevala ljubezen do naroda, jezika, kulture in zgodovine. Slovenci na mednarodno politično prizorišče nismo stopili hrupno in silno, za kaj takega nismo premogli tiste moči in energije, kakršna je v zibelko položena velikim narodom, je dejal Gantar.

Preberite še ...

Dom

Preproste in ugodne rešitve, ki obogatijo vsako teraso ali balkon

Slovensko narodno gibanje se je s tabori razmahnilo in okrepilo, pomenilo je pomemben mejnik v razraščanju narodove samozavesti in odločnosti. Narodni buditelji so na teh, tudi za današnje razmere, obsežnih zborovanjih spodbujali krepitev narodne identitete. Obdobje taborov si zato zasluži oznako prav posebnega poglavja naše zgodovine, ki ne sme utoniti v pozabo. Je višek politične aktivnosti slovenskega naroda in vrhunec politične ideje Zedinjene Slovenije, ki je ostala neuresničena zahteva vse do leta 1991. 

"Narodnostno smo se Slovenci pospešeno razvijali od 19. stoletja in se ob koncu 20. stoletja dokazali s tako prepričljivimi in odločilnimi državotvornimi dejanji, da jih mednarodna skupnost ni mogla prezreti ali do njih ostati ravnodušna. S krepitvijo narodne zavesti ter kulturne, družbene in politične moči nam je uspelo uresničiti zgodovinsko pravico in si, z lastnimi močmi, izboriti svojo državo ter priznanje drugih narodov. Dokazali smo, da lahko tudi majhen narod, ki je bil v habsburški monarhiji stoletja obravnavan kot nezgodovinski in zato neupravičen do lastne državnosti, doseže mednarodno priznano samostojnost in neodvisnost," je dejal predsednik parlamenta Gantar.

Med drugim je še dejal:"Po 18 letih samostojnosti se nam vse prevečkrat zdi, da je lastna država nekaj samoumevnega in danega. V času globalizacije, ko se zabrisujejo meje nacionalnih držav ter se krepijo lokalne, regionalne in nadnacionalne entitete, se moramo večkrat spomniti, da je bila pot do slovenske države dolgotrajna in nikakor enostavna. Naši predniki so nekoč, že svobodni, na Gosposvetskem polju ustoličevali svoje kneze. A do in za lastno samostojno in svobodno državo je moralo izkrvaveti mnogo naših prednikov in rojakov.

Slovenski narod je moral preživeti dolgih tisoč let kot spregledan in neenakopraven del druge države, skrivljen in upognjen pod bremenom tuje vladavine. Šele na podlagi prebujene in okrepljene narodne zavesti in narodnega duha, mu je - majhnemu in stoletja zatiranemu, vendarle uspelo postopoma uresničiti tisočletni sen o samostojni državi. Sen, ki je še danes, v 21. stoletju, neuresničeno hotenje marsikaterega naroda." 

Sinoči je v Sevnici v športnem domu spregovoril še sevniški župan Srečko Ocvirk in dejal, da je danes, ko se odločamo, kako ravnati v današnji Evropi, vredno pomisliti tudi na može, ki so v taborskem gibanju združili Slovence vseh stanov in političnih nazorov.

Kulturni program je izpolnilo ubrano petje Mešanega pevskega zbora Primoža Trubarja iz Loke pri Zidanem Mostu pod vodstvom Marjetke Kozmus in koncert sevniške godbe, pod taktirko Nejca Matica Kreče, ki jih godbeniki običajno prirejajo ob dnevu državnosti na sevniškem gradu.

Med žal ne najbolj številno publiko pa je najbolj ogrel srca in dlani nastop članov gledališke skupine Društva Trg Sevnica Mirana Rateja in Sinja Jezernika, ki sta navdušila z interpretacijo govorov mož na taboru pred 140 leti, zatem pa še z univerzalnimi občečloveškimi pogledi na sobivanje v današnjih časih, ki terjajo predvsem več strpnosti med ljudmi.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista