M. L., arhiv DL

##IMAGE-3632092##

V Posavskem muzeju Brežice se je danes začel dvodnevni strokovni simpozij Le vkup 1515-2015, ki sodi v okvir obeleževanja 500-letnice tega največjega slovenskega kmečkega upora. Simpozij, na katerem bo spregovorilo nekaj manj kot 30 predavateljev, je posvečen tako zgodovini kot tudi vplivu tega upora na kasnejšo zgodovino in sodobni čas.

Pobudnik projekta, v okviru katerega je več slovenskih muzejev in drugih sorodnih ustanov pripravilo več razstav ter drugih dejavnosti, profesor zgodovine Boris Hajdinjak, je povedal, da je prvi vseslovenski kmečki upor iz leta 1515 največji v slovenski zgodovini in da sodi med njena prelomna dejanja.

Po besedah Hajdinjaka predstavlja ta upor "rojstni trenutek slovenskega naroda". Ob nespornem dejstvu, da so se Slovenci v pisani besedi prvič pojavili s Primožem Trubarjem, je treba spomniti, da so bile na letaku, ki so ga natisnili po porazu puntarjev, več desetletij pred njim, natisnjene tudi prve slovenske besede, oziroma Nova pesem o krajnskih kmetih, katere naslov priča, da je bilo že takrat govora o Krajncih, ki so bili do 19. stoletja sopomenka za Slovence, je opozoril.

Upor iz leta 1515 je pomemben tudi zato, ker ni povezal le takratnih Slovencev, temveč tudi nekatera nemško govoreča območja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Kočevskem. Slovence je vrstil med druge evropske narode, ki so se tedaj podobno upirali fevdalcem, je še povedal Hajdinjak.

Simpozij so pripravili Posavski muzej, Slovenska matica, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa in oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.

Po zgodovinskih podatkih gre med slovenskimi kmečkimi upori posebno mesto kmečkemu uporu iz leta 1515, ki ga ne gre zamenjevati s kasnejšim uporom Matije Gubca. Predstavljal je eno od temeljnih prelomnic v slovenski zgodovini in prvi korak na poti slovenskega narodnega prebujenja v 19. stoletju.

V petmesečnem uporu je na območjih Kranjske, Štajerske in Koroške sodelovalo približno 80.000 upornih podložnikov oziroma desetina tedanjega prebivalstva. Glede na obseg, število upornikov in trajanje velja za največjega. Zgodovinarji ga uvrščajo med kmečke upore, ki niso bili uperjeni zgolj proti posameznemu zemljiškemu gospostvu, temveč tudi proti fevdalizmu kot družbenemu sistemu.

Za največjim kmečkim uporom so ostale tudi prve v slovenskemu jeziku natisnjene besede. V besedilu nemške žolnirske pesmi, ki so jo na dunajskem letaku natisnili leta 1515 oziroma po zatrtju upora, sta se namreč ohranili tedanji puntarski gesli - "stara prauda" in "leukhup, leuhkup, leukhup, leuhkup, woga gmaina".