Peter Grgovič je godbenik leta
Pihalni orkester Kostanjevica na Krki je pripravil 26. decembra v dvorani La Vie v Kostanjevici na Krki 31. božično-novoletni koncert. Prireditev je bila hkrati tudi osrednja občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Orkester je ob odsotnosti njegovega dirigenta Tonija Homana vodil gostujoči novomeški dirigent Rok Šincek. Pri izvedbi osmih skladb v rednem sporedu sta odigrali vsaka svoj solo klarinetistka Ana Baznik in Zala Kržičnik s flavto piccolo.
Tudi na letošnji prireditvi, ki jo je povezovala Eva Krajnc, je orkester razglasil godbenika leta. Ta naslov je prejel član orkestra Peter Grgovič.
Drzni in kritični
Celoten dogodek je bil, kot rečeno, posvečen tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. S tem državnim praznikom hkrati pa tudi z življenjem v občini Kostanjevica na Krki v letu 2024 je povezal svoj nagovor župan Robert Zagorc. »Ob priložnostih, ki smo jih imeli, smo v letu 2024 postorili vse tisto, kar smo si v pravem jeziku znali povedati, da smo dosegli zastavljene cilje. Vstopamo v leto 2025 z izkaznico, kaj se dobrega lahko shrani v spominu. Bodimo drzni, a ob tem tudi kritični do vsega tistega, kar je ključno za naš obstoj,« je rekel župan.
Miha Butara: razgrajujejo Slovenijo
Slavnostni govornik, polkovnik Miha Butara, častni predsednik Zveze slovenskih častnikov, je dejal, da je govoriti o tem našem velikem državnem prazniku danes lepo in spodbudno. Prvotno poimenovanje, dan samostojnosti, so, kot je povedal, na predlog socialnih demokratov leta 2005 dopolnili z besedo enotnost. Ta dodatek v imenu je bil upravičen, saj predstavlja po njegovem dejanske razmere tistega časa, enotnost za doseganje skupnih ciljev. »Ko obudimo spomine in pogledamo na izkušnje iz preteklosti ter se ozremo na prehojeno pot, se nam odprejo pomembne razsežnosti takratnih dejanj našega naroda in številnih posameznikov, ki so v minulih obdobjih postopoma, a odločno utirali pot v slovensko samostojnost,« je rekel Butara.
Prepričan je, da nas prav državni praznik dan samostojnosti in enotnosti opominja na to, kako pomembna in odločilna je bila takratna enotnost v času, ko se je odločalo o prihodnosti Slovenije in njenih državljanov. »Zmogli smo povezati vse različne družbene in politične skupine tako, da so premagale medsebojne razlike in se osredotočile k izpeljavi osrednjega cilja, ustanovitvi slovenske države. Neverjetno je, s kakšno vnemo in močjo smo podirali ovire na začrtani poti in korak za korakom ustvarjali pogoje za legitimni odhod iz druge države na obstoječi ustavnnopravni podlagi. Uprli smo se, obranili Slovenijo in zmagali. Z nami se ne da igrati, ko gre za res. Znamo potrpeti, ampak ko je treba udariti, udarimo s polno mero,« je rekel Butara.
Kot je dejal, je pristaš medsebojnega zaupanja in stvarnega vrednotenja naših ljudi in osamosvojitvenih dosežkov. Slednje lahko v sedanjih turbulentnih časih, polnih nepotrebnih političnih napetosti, še kako hitro zapravimo. »Bojim se, da se nekateri politiki tega ne zavedajo ali pa nočejo zavedati. /…/ Žalosti me, da so med njimi ljudje, ki so jim zaupali in so nas vodili do času osamosvajanja in vojne za Slovenijo v letu 991. Danes zelo sistematično spodkopavajo dobre odnose, razgrajujejo pravosodni sistem, ustvarjajo razdor med narodom, si lastijo državo in zasluge za osamosvojitev, krnijo ugled Slovenije v tujini. Tako ne gre. Naj bo jasno: Slovenija je osamosvojena in osamosvojil jo je slovenski narod. Noben posameznik si ne more lastiti te vrednote. Slovenija je naša skupna domovina.«
»Nismo se borili za sovražni govor.«
Obsodil je med drugim sovražni govor kot eno od nevarnosti za dobre medsebojne odnose v družbi v samostojni državi. »Nismo se borili za to, da bomo v domovini poslušali sovražne govore, ki spodkopavajo našo pravno državo in ustavno ureditev. Sovražni govor se lahko hitro spremeni v dejanja, dejanja pa v tragedijo neslutenih razsežnosti. Tanka črta nas v nekem trenutku loči od neverjetnih posledic. Čuvajmo to našo domovino, predragocena je, veliko smo vložili v to, da jo imamo, in ne bi je smeli izgubiti kakor koli na kakršen koli način,« se je v slavnostnem govoru zavzel polkovnik Miha Butara, nosilec srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki je vse od leta 1971 deloval na različnih mestih v Teritorialni obrambi Slovenije.
