O družinskem zakoniku tudi v Črnomlju
V petek, 16. 3. 2012, je v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju pred številno publiko potekala okrogla miza na temo Družinskega zakonika. Svoja strokovna mnenja so predstavili dr. Anja Kopač Mrak - nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, dr. Zoran Pavlović - doktor psiholoških znanosti in raziskovalec na področju otrokovih pravic in Mitja Blažič – koordinator kampanje Za vse družine. Dogodka se je udeležila tudi poslanka in podpredsednica Državnega zbora Renata Brunskole.
Mitja Blažič je uvodoma povedal, da Družinski zakonik prinaša številne izboljšave glede na 36 let staro zakonodajo; da je dober, vendar ne idealen. Izpostavil je, da o sami vsebini kroži večje število zavajajočih informacij o tem, kaj zakonik prinaša. Zakonik nikakor ne prinaša skupnih posvojitev otrok za istospolne pare, trgovanje z otroki, oploditev z biomedicinsko pomočjo za istospolne pare ter nadomestno materinstvo. Vse naštete tematike nimajo nič z družinskim zakonikom, urejajo jih drugi zakoni, v katerih je prepovedano nadomestno materinstvo in trgovanje s spolnimi celicami.
Dr. Anja Kopač Mrak, ki je tudi ves čas sodelovala pri pripravi zakonika, je izpostavila ključne prednosti, ki jih prinaša. Življenje se je v 36. letih zelo spremenilo in ob tem tudi pogledi različnih strok na dinamiko družine. Prve priprave zakonika segajo v leto 2000 pod vodstvom Karla Zupančiča. Najpomembnejše področje, ki ga ureja zakonik, so ukrepi na področju zaščite otrok. Zakonik ureja tudi ukrepe države in posege in trajanje le-teh v družino. S tem se ne uvaja policijske države, temveč je v zakoniku zapisano, da so starši odgovorni za dobrobit otroka, država pa lahko posega v družinske odnose z najmilejšimi ukrepi v primeru ogroženosti otroka. Pristojnost o najprimernejših ukrepih za zaščito otroka se s centrov za socialno delo seli na sodišča. To je pomembno predvsem zato, ker centri za socialno delo opravljajo svetovalno delo in lahko prihaja do konflikta interesov, ko se najprej socialni delavci trudijo urediti odnose v družini, potem pa morajo izrekati ukrepe, ki lahko pomenijo tudi odvzem otrok. Hkrati so se v vseh teh letih izkazale potrebe po ukrepih, ko je včasih potrebno iz družine umakniti nasilneža in ne zgolj odvzeti otrok in jih namestiti pri rejnikih ali zavodih. Ukrepi so številčnejši, vendar časovno omejeni, kar pomeni, da bo potrebno zadeve reševati hitro in bodo zato vzpostavljena družinska sodišča. Stiki pod nadzorom trajajo lahko 2 ali 3 leta, po novem zakoniku pa se bodo institucije v korist otroka morale odločiti v šestih mesecih. Uvaja se tudi zagovornik otroka, ki omogoči, da otrok obdrži svojo nevtralnost npr. pri ločitvi. Novost je tudi, da je otrokom po novem zakoniku dana možnost, da pri vseh postopkih podajo svoje mnenje, takoj ko razumejo kontekst situacije, ne šele po petnajstem letu. Razvezo lahko partnerja brez otrok po novem zakoniku opravita pri notarju, če pa je posredi otrok, pa nudi država svetovanje in razgovor in družinsko mediacijo, ki rešuje konflikt med starši in v korist otroka. Zakonik prinaša za mlade bolj neformalno poroke, tudi brez prič le z matičarjem in zunaj formalnega okolja.
Dr. Anja Kopač Mrak je poudarila, da je v zadnjem času zasledila v javnosti širjenje zlonamernih laži, da naj bi bili otroci odvzeti, če bi jih starši prehranjevali vegetarijansko ali jih ne bi cepili. Poudarila je, da lahko država poseže le takrat, ko je ogroženo otrokovo življenje in jih starši zaradi različnih razlogov ne morejo zavarovati. Dr. Zoran Pavlović pravi, da potrebujemo jasne, regulirane in predpisane postopke. Potrebno je predpisati, kako naj država posega v družino in ta zakonik prinaša ravno to, dobro pravno regulativo, zato je ta zakon zgodovinsko pomemben. Na očitke o policijski državi pravi, da ni policijska država tista, ki aktivno pristopa k zaščiti šibkih in ogroženih državljanov, ampak je policijska država tista, ki to počne na nereguliran način. K ustrezni regulaciji pa je izredno pomembno, da se določeni postopki selijo na sodišča, ki so po ustavi varuhi človekovih pravic. S tem zakonom družina zmaguje, saj država popušča s svojim nivojem skrbi za posameznika, tukaj pa ponovno vstopa večji pomen družine. Zakonik je družinsko afirmativen in hkrati regulira ukrepe.
Po uvodni predstavitvi ključnih izboljšav, ki jih prinaša zakonik, se je razvila razprava med obiskovalci in gosti in je posegla na različna področja zakonika. Renata Brunskole je povedala, da je zakonik dober, da izboljšuje številna področja ter da so zakonik podpirale številne politične stranke, ki so si prizadevale za njegov sprejem. Izpostavila je, da zakonik ne ureja področja socialnih prejemkov neporočenih parov oz. enostarševskih družin, to področje ureja socialna zakonodaja, ki velja od 1. 1. 2012. Poudarila je tudi, da bi starši po novem zakoniku lahko brez potrditve centra za socialno delo upravljali s premoženjem otrok, to pa sedaj ni možno.
Razprava se je dotaknila tudi prepovedi fizičnega kaznovanja otrok. Dr. Zoran Pavlović je poudaril, da gre za načelno, etično zavezo staršev za usmeritev, da se to ne dela. Tukaj je upoštevano stališče stroke, da se da otroka vzgajati tudi brez nasilja in pretepanja, ki odraža dejansko samo nemoč staršev. Vendar pa to ne pomeni, da se tukaj usmerja v permisivno vzgojo, temveč se od staršev pričakuje, da vodijo in usmerjajo otroke, jim postavljajo meje ipd. Pri vzgoji sta pomembna doslednost in kosistentnost, zato odsotnost pretepanja otrok še ne pomeni, da gre za permisivno vzgojo. Starši morajo v družini voditi in ob tem ne ravnati nasilno. Dr. Anja Kopač Mrak je poudarila, da je starše potrebno opremiti z informacijami in znanjem, ki jim odprejo nove načine vzgoje brez nasilja. Nasilje ni prepovedano in nima kazenskih konsekvenc, je pa usmeritev za vzgojo brez nasilja. Telesno kaznovanje je prepovedano tudi v šoli, o vzgojnih stilih pa je potrebno osveščati tudi starše.
Dr. Anja Kopač Mrak je na vprašanje, ali je posvojitev z ene strani istospolnega partnerja upravičena glede na zrelost družbe, odgovorila, da morajo imeti tudi ti otroci, ki že obstajajo in živijo v družinah z istospolnimi starši, vse pravice kot tudi ostali otroci. Družina v novi definiciji nikomur nič ne jemlje in vključuje vse, prevladujoča tradicionalna družina pa nič ne izgubi. Tako vključimo rejniške, enostarševske, istospolne in druge družine. Zakonodaja je pomembna, saj lahko prispeva k integraciji drugačnih v družbo in zdaj je izrednega pomena, da je večina, ki nič ne izgublja, odgovorna in tudi drugim omogoči enake pravice. Izpostavila je, da je zakonodaja pomembna za te družine, saj spodbuja vključevanje in ozavešča. V preteklosti smo že poznali izključujoče prakse npr. zunajzakonske zveze in »pankrte«, ki jih je družba zavračala. Otroci so že med nami in ne ustvarjamo nove. Pri posvojitvah je pomembna korist otroka in ne starša. Posvojitve s strani partnerjev se že dogajajo na podlagi prejšnjega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, nov zakonik torej na tem področju ne prinaša nič novega. Dr. Zoran Pavlović je povedal, da bodo ti otroci ne glede na državo še vedno tukaj, je pa pomembno, da jim omogoči, da njihovi socialni starši dobijo vse legalne pravice. Politika mora voditi in ne zgolj opravljati birokratskih poslov. Meni, da bi potem lahko odločali tudi o smrtni kazni, ki smo jo ukinili ne da bi o tem spraševali ljudstvo. Gre torej zato, da je to prav in da gre za civilizacijski napredek. To velja za smrtno kazen, posilstvo nad zakonsko ženo ipd. Politika mora narediti korak naprej in voditi v boljšo prihodnost ter odpraviti vse diskriminacije. Potrebno je vzgajati večino, da bo prepoznala vse različne otroke in jih sprejela kot »naše otroke«. Včasih so bili tudi tako stigmatizirani otroci ločenih staršev, nezakonski otroci ipd. Družba ne sme pristati na to, da se otroke stigmatizira, če ima družina drugačno biografijo. Gre za veliko idealizacijo, vendar pa gremo s zakonikom v boljšo družbo.
Dr. Anja Kopač Mrak je glede posvojitev povedala, da lahko otroka po zakoniku posvojita tudi zunajzakonska partnerja. Za istospolne partnerje pa zakonik ne prinaša skupnih posvojitev, temveč mogoča posvojitev otroka partnerja, kar je že možno. Otroka partnerja lahko posvoji le, če ta otrok nima drugega starša ali se ga je odpovedal. Z vidika pravne varnosti je za otroka pomembno, da ima pravice z naslova obeh staršev. Mitja Blažič je povedal, da je za istospolne pare edina novost to, da so istospolni pari izenačeni v socialnih pravicah (zdravstveno zavarovanje po partnerju, vdovska pokojnina, pridobivanje zdravstvenih podatkov za partnerja ipd.)
Okrogla miza v mladinskem centru Črnomelj je pokazatelj, da mlade tematika zanima in da gre za kompleksno tematiko, ki odpira številna vprašanja. Zato je ključno, da se o Družinskem zakoniku odpira prostor razprave. Tako koordinacija Dolenjska je ZA! vabi v torek, 20.3.2012 na okroglo mizo v Hostel Situla.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
