Lokalnega partnerstva ne bo več?
Zadnja seja brežiškega lokalnega partnerstva, na kateri so člani pričakovali nedvomune odgovore o prihodnjem organiziranju "podaljška javnosti", še ni prinesla povsem konkretnega odgovora. Agencija ARAO na čelu z direktorjem Vladislavom Krošljem mora podati svoje videnje, na kakšen način bo vključena javnost, predvsem okoliški prebivalci v dogajanja okoli umeščanja odlagališča za nizko in srednjeradioaktivne odpadke in gradnje le-tega, pa seveda tudi že napovedanega drugega bloka NEK. Predsednik brežiškega partnerstva Stane Preskar je že pripravil predloge za novo obliko sodelovanja in jih ponudil v razmislek. Poglavitni nameni bodoče organiziransoti ,kot jih vidi ne le predsednik, ampak člani vodstvenega odbora, ki so jih na seji tudi podprli, so:
. spremljanje načrtovanja, gradnje in obratovanja odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina,
. aktivno sodelovanje in priprava predlogov za izboljšanje postopkov in dokumentacije ter zagotavljanje neodvisnega nadzora nad izvajanjem postopkov,
. informiranje prebivalcev v občini Brežice, s poudarkom na obveščanju na območju 10 km evakuacijskega pasu,
. zagotavljanje sodelovanja čim širšega števila ljudi iz različnih interesnih skupin,
. pridobivanje mnenj neodvisnih strokovnjakov in inštitucij v primeru zahtev lokalnega partnerstva, iskanje in podajanje odgovorov na zastavljena vprašanja javnosti,
. odločanje o sprejemljivosti nadaljnjih postopkov načrtovanja, gradnje ali delovanja objekta v primeru zaznave negativnih vplivov ali prekoračitve dovoljenih parametrov,
. izboljšati kvaliteto življenja prebivalcem občine Brežice v radiusu 10 km od predvidenega objekta,
. zagotavljanje sožitja z jedrskim objektom,
. zagotavljanje svetovalne funkcije županu Občine Brežice in občinski upravi glede problematike NSRAO in NEK ter prenos pobud lokalne skupnosti in posameznikov.
Med cilje so uvrstili eno samo zahtevo - to je zgraditi varno odlagališče NSRAO, ki bo sprejemljivo za prebivalce brežiške in krške občine. Med naloge nove organiziranosti pa so zapisali:
. spremljanje aktivnosti, ki jih vodi ARAO za načrtovanje odlagališča,
. obravnava gradiv, ki nastajajo (priprava tehnične dokumentacije, raziskav na terenu, okoljskih poročil, varnostnih analiz) v vseh fazah razvoja in s tem zagotoviti ustrezno uporabo lokalnega znanja,
. komuniciranje in informiranje javnosti ter zagotavljanje dvosmernega pretoka podatkov, vprašanj, pobud, odgovorov,
. organizacija in izvedba okroglih miz, forumov, delavnic v zvezi z načrtovanjem in gradnjo odlagališča v lokalnem okolju,
. pridobivanje odgovorov s strani neodvisnih strokovnjakov,
. sodelovanje za podobnimi oblikami Lokalnega partnerstva v soseščini in v Evropi,
. seznanjanje z tehničnimi rešitvami trajnih odlagališč v svetu in prenos dobre prakse v Slovenijo.
Kako se bo na predloge Brežičanov odzvala državna agencija ARAO, v tem trenutku še ni povsem jasno. Med ostalim so povedali zanimiv podatek, da v krogu 10 km od sedanjega nuklearnega objekta, NSRAO pa bo v neposredni bližini, živi v brežiški občini prav toliko prebivalcev kot v krškem delu, to je okoli 16.000 na vsaki strani. Na brežiško stran je zaradi vetrov po Savi navzdol in vode, ki teče iz Krškega v Brežice, gotovo večji vpliv jedrskega objekta, a nadomestilo za to je kar nekajkrat manjše. Država preko agencije ARAO glede na ta dejstva res ni ubrala povsem poštene poti, da bi bili prebivalci zadovoljni v obeh občinah, tako Brežičanom žal ostaja grenak priokus, da so potegnili kratko. Nadomestilo nikakor ne more biti razlog za morebitno sprejetje ogroženosti kot samoumevno, ampak če je tak objekt že v neposredni bližini, naj se sredstva vendarle lahko pravičneje razdelijo za izboljšanje ravni življenja prebivalstva, ne glede, na kateri strani občinske, ki so zgolj administrativne, meje živijo. Sicer pa je sedaj na potezi ARAO s svojimi predlogi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
