Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Stanovnik na Cviblju tudi o Titu


dolenjski-list
Foto in tekst: J. A.
29. 10. 2011, 14.55
Posodobljeno
30. 10. 2011 · 08:01
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

cvibelj01.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
cvibelj01
cvibelj18.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Janez Stanovnik
cvibelj29.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Delegacija žužemberške občine: župan Fran Škufca, podžupan Jože Šteingel in direktor občinske uprave Vlado Kostevc.

Danes je bila pri spomeniku 1144 padlim borcem NOB in aktivistom OF na Cviblju v Žužemberku žalna svečanost, ki so se je udeležili svojci pokopanih, diplomati držav, od koder so bili umrli pripadniki mednarodnih partizanskih enot, pa tudi številni člani zveze združenj borcev, nekateri župani in mnogi nosilci političnega življenja v Sloveniji. Slavnostni govornik je bil vedno kritični predsednik ZZB za vrednote NOB Janez Stanovnik, ki je najprej spomnil, da je v Suhi krajini padlo okoli 3.000 borcev, ranjenih jih je bilo še enkrat več, zato je spomenik na Cviblju povezan tako s čustvi spoštovanja in zahvale žrtvam, ki so zanamcem omogočile svobodo in neodvisnost, žal, pa je to tudi mesto slovenske sramote.

"Žužemberk je bil trdnjava, ki jo je okupator postavil, da bi preprečil komunikacijo med Ljubljano in Novim mestom, med severom in jugom, vanjo pa je mobiliziral tudi slovenske kolaborante," je dejal.

Odkar je ustavno sodišče z odločbo razveljavilo poimenovanje Titove ceste v Ljubljani, je današnji slavnostni govornik v svojih nagovorih že večkrat komentiral to odločitev, tudi danes.

"Kaj se dogaja z nami, je mogoče, da nekdo, ki je pobudnik, uveljavlja pravni interes, pravi, da je kot mladenič živel v totalitarnem sistemu, v katerem se niso spoštovale človekove pravice. Jaz, ki tu stojim pred vami, sem bil član predsedstva republike, bil sem predsednik predsedstva republike, ko je bil mladenič rojen. Mene je takrat povabil ameriški zunanji minister na pogovor o Sloveniji, ki se je takrat borila za demokracijo, in največji ameriški časopis je potem v uvodniku zapisal, da je to oaza svobode. In o tej oazi se danes govori kot o ječi totalitarizma, prepoveduje se uporaba Titovega imena," je povzdignil glas, v nadaljevanju pa se je vprašal, ali bodo zdaj razsvetničili še rimskega papeža Janeza Pavla II., ker je sprejel maršala in njegovo ženo.

"Njegovega pogreba se je udeležilo preko 200 delegacij iz 125 dežel sveta, danes bomo pa mi celemu svetu navkljub pljuvali na svojo lastno zgodovino?!"

Stanovnik je obljubil, da se bo borčevska organizacija še naprej borila za vrednote, ki izhajajo iz druge svetovne vojne, domoljublje, samozavest, solidarnost, strpnost med ljudmi.

V sklepnem delu je povedal, da tudi od tistih, ki bodo kandidirali na skorajšnjih volitvah, pričakuje, da bodo jasno izpovedali, da prisegajo na slovensko preteklost, na vrednote, ki so jih vsadili v naš narodni značaj tisti, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo in neodvisnost.

Svečanost, ki je bila posvečena tudi 50-letnici postavitve spomenika na Cviblju (delo kiparja Marjana Tepine), so organizirali: občina Žužemberk, ZZB za vrednote NOB Slovenije, Odbor VII. korpusa, Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto in Krajevni odbor ZB Žužemberk.

V programu, ki ga je vodila Janja Šenica, so sodelovali: častna enota Slovenske vojske, Mestna godba Novo mesto, pevci z Dvora, recitatorji OŠ Žužemberk in KOZB Žužemberk, Žužemberški rogisti, Moški pevski zbor Lopar s Primorske.

Zbrane je nagovoril tudi žužemberški župan Franc Škufca, k spomeniku pa so številne delegacije položile vence, v imenu RS je to storil Miran Potrč.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.