"Domoljubje, svobodoljubje in upornost ostajajo naša lastnost!"
"Sedemdeset let je včeraj ob 10. uri dopoldne minilo, kar je v Vodenikovi hiši, katere temelje še vidimo, po petnajsturnem neustrašnem in neenakem boju izdihnil naš šentjanški junak Milan Majcen, poveljnik Mokronoške čete. Njegov bratranec Janči Mevželj je omahnil že nekaj ur prej. Kako junaško sta se spopadla z okoli 140 dobro oboroženimi nemškimi vojaki, si komaj predstavljamo. Padla sta v boju v silno kritičnem in smrtno nevarnem času za slovenski narod in njegovo domovino," je dejal zgodovinar, profesor Janez Kos na slovesnosti, ki se jo je v sobotnem popoldnevu udeležilo veliko krajanov, izgnancev in borcev, tudi iz drugih, pretežno posavskih krajev.
Kos se je spomnil poleg Milanove še usode preostale Majcnove napredne družine, ki je bila med 2. svetovno vojno, med NOB zdesetkana. Poudaril je, da se veličina Milanove in Jančijevega boja pokaže, ko se ozremo v čas njune smrti, ko so si našo domovino razdelili štirje okupatorji. Začelo se je ponemčevanje in teror, Slovenija pa je bila izbrisana s političnih zemljevidov Evrope.
Izgon prebivalstva iz obmejnega pasa med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo je sprožilo obsežno begunstvo na italijansko okupacijsko ozemlje. "To bežanje moramo šteti kot množičen upor okupatorju," je poudaril Kos.
Potem, ko je označil pomen Osvobodilne fronte za ohranitev slovenskega naroda, za njegovo svobodo, jezik in kulturo, za združitev narodnega ozemlja, se je obregnil ob tiste, ki danes govorijo, da so bili med vojno prostovoljni komunistični miličniki (MVAC), "ljudje pa so jim rekli bela garda, na strani italijanskega okupatorja, potem pa kot slovenski domobranci na strani nemškega.
Slišimo tudi njihove duhovne dediče, da so se borili proti komunizmu za mater, domovino in Boga. In katera je bila tista domovina, za katero so se borili?! Nas pač ne morejo preslepiti, kajti MVAC in slovenske domobrance sta ustanovila, oborožila, oskrbovala in celo plačevala ter jim poveljevala okupatorja. Slovenske domobrance je ustanovil višji voda SS in general SS in policije Rösener, tisti nacist, ki je podpisal usmritev stotin slovenskih talcev, med njimi tudi dveh šentjanških rojakov," je spomnil Kos.
Opredelil je, kdaj so Šentjanci in ostali Slovenci izpričali domoljubje, svobodoljubje in upornost, naposled pa ugotovil, da je to "naša lastnost tudi danes." K spominskemu obeležju, kjer sta pred 70. leti junaško padla Milan in Janči, je položil venec tudi predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Sevnica Maks Popelar.
Posebej se je zahvalil predsednici Krajevne organizacije Društva izgnancev Šentjanž Rezki Repovž, ki je imela največ dela z obnovo spominskega obeležja in organizacijo proslave. Popelar je opozoril še na nekatere pomembne mejnike: 70 let ustanovitve OF, 70 let izgnanstva Slovencev in 70 let, ko je Hitler prišel v Maribor in dejal: "Naredite mi to deželo spet nemško!"
Spomnil je tudi na leto 1991, ko so se začeli boji za osamosvojitev Slovenije. Menil je, da so to dogodki, ki so vredni spomina in spoštovanja, da bi se morali zapisati tudi v srcih mladih.
Sevniški župan Srečko Ocvirk je dejal, da je današnji globalni svet pod vprašanjem, da počne nekaj podobnega, kot so hoteli nekateri doseči pred 70. leti. Ocvirk meni, da zlasti "v velikih mestih globalizem pretirano razgrajuje narodno jedro. To obeleženje je vsem nam v spomin, opomin in v dobro zgodovinsko izkušnjo, da bomo tudi mlajši imeli svoje usmeritve za naše prihodnje delo. Bodimo usmerjeni naprej in spremljajmo preteklost!"
V bogatem kulturnem programu so sodelovali učenci šentjanške osnovne šole Milana Majcna, moški oktet Lira iz Krmelja in dekliški septet Fortuna iz Šentjanža. Predstavila se je tudi Duletova četa z mladim harmonikarjem pod vodstvom Janeza Valanta.
Ob tej priložnosti je izdala in založila Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Šentjanž zbornik - "Šentjanž pušeljc Dolenjske v vihri vojne 1941 – 1945 ni ovenel", ki ga je napisal Janez Kos. Iz Šentjanža je dopoldne na 13 km dolg 2. pohod po poteh Milana Majcna na Murnice in nazaj krenilo blizu 70 pohodnikov, za katere je Turistično društvo Šentjanž, pod vodstvom Petre Majcen, s pomočjo domačinov med potjo lepo poskrbelo.
Najstarejši pohodnik je bil 92-letni Franc Bebar s Cerovca, najmlajša pa 5-letna Iza Majcen.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
