Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V zgodovini Evrope bo z velikimi črkami zapisan 9. maj 1945, dan, ko se je na evropskih tleh končala 2. svetovna vojna. Dan prej je namreč Nemčija v prisotnosti poveljnikov zavezniških vojsk podpisala brezpogojno kapitulacijo. V zraku ni bilo več slišati hrupa letalskih motorjev, v daljavi je utihnilo bobnenje topov in v Evropi so zaplapolale zastave. Zastave, ki so oznanjale mir in zmago dobrega nad zlom.

Tega dne so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske in osvobodile mesto. Ljudje so napolnili ulice in pozdravili prihod osvoboditeljev. Po ljubljanskih ulicah so ponosno korakale partizanke in partizani in slišati je bilo partizanske pesmi.

Dan zmage nad fašizmom in nacizmom je priložnost, da se spomnimo vseh, ki so za to zmago zaslužni. Spomnimo se na borce zavezniških armad, jugoslovanske in slovenske partizane in partizanke ter na civilno prebivalstvo, ki je podpiralo boj proti okupatorjem.

Na Cviblju so se s slovesnostjo ob dnevu zmage spomnili in se poklonili vsem žrtvam fašizma in nacizma, ki so pustili svoje življenje v Suhi krajini. Tudi oni so postavljali temelje današnje svobodne in demokratične republike Slovenije.

Spomenik na Cviblju je posvečen več kot 2.200 borkam in borcem, aktivistom NOB in civilnim žrtvam, ki so med 2. svetovno vojno umrli v boju proti nacizmu in fašizmu ter domačim izdajalcem na območju Suhe krajine. Na kamnitih ploščah so zapisana tudi imena borcev iz 17 držav: Avstrije, Azerbajdžana, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Kazahstana, Litve, Madžarske, Makedonije, Poljske, Rusije, Srbije in Ukrajine. Niso dočakali 9. maja 1945 in dneva zmage. Niso dočakali dneva, ki je pomemben za Slovenijo in Evropo, ker so za ta dan dali daleč stran od domovine svoje življenje. Spomin nanje, na njihov junaški boj za svobodno Slovenijo in Evropo, ponosno ohranjamo tudi po 77 letih.

Slavnostni govornik, mag. Dušan Černe, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto, je v svojem govoru nanizal zgodovinska dejstva ob koncu 2. svetovne vojne tako v Evropi kot na slovenskih tleh: »Kljub z 9. majem 1945 veljavnem aktu o brezpogojni in takojšni kapitulaciji vseh nemških enot in vseh enot pod njihovim poveljstvom so se v Sloveniji boji nadaljevali vse do 15. maja, saj okupator in njegovi kolaboranti niso želeli predati orožja mednarodno priznani Jugoslovanski armadi in slovenskim partizanom ter so na ta način povzročili še več 100 smrtnih žrtev med partizani in nedolžnimi civilisti. Takšna dejanja se brez dvoma obravnavajo kot najhujši vojni zločin. Pri nas in v naši bližini se ulice in trgi preimenujejo v ulice ustaških poveljnikov, vodij in ideologov, rehabilitirajo se, slavijo in postavljajo se spomeniki četniškim vojvodam in sodelavcem okupatorja. Predsednik vlade polaga vence pomožnim enotam SS, slovenskim domobrancem, vlade načrtno potvarjajo zgodovino in spreminjajo zgodovinska dejstva, ignorirajo in zaničujejo partizanski boj, njegove vrednote in celo umetnost ter kulturo. A narod jim je nedavno ponovno izkazal svojo voljo. Voljo do upora in svobode. Pokazal jim je, da nismo narod hlapcev,« in govor zaključil z besedami, da »zmaga leta 1945 ni bila zmaga ene politične stranke nad drugo, ni bila zmaga enega družbenega sistema nad drugim ali ene države nad drugo. To je bila zmaga nad idejo in gibanjem, ki je naš narod zapisal uničenju in izbrisu.«

V uvodu je prisotne pozdravil Jože Papež, župan Občine Žužemberk, v kulturnem programu so sodelovali pevci MoPZ Tonakord, recitatorja Vid Čopi in Jana Špiletič ter harmonikar Peter Moravec, program pa je povezovala Lila Andrijanič. Prisotni so z aplavzom pozdravili osemindevetdesetletnega tov. Lada Kocijana, upokojenega generala in borca NOB.

Prijeten dan se je zaključil z družabnim srečanjem v organizaciji članic in članov Občinske organizacije ZB za vrednote NOB Žužemberk, ki so za to priložnost za vse obiskovalce prireditve sami skuhali odličen golaž.