##IMAGE-2204350##

Na Okrožnem sodišču v Krškem je danes stekla obravnava primera zlorabe položaja dveh bivših funkcionarjev brežiške občine. Nekdanji župan Vadislav Deržič, na funkciji v obdobju od 1998 do 2002, in takratni občinski tajnik Ferdo Pinterič sta obdolžena, da sta s svojim dejanjem omogočila protipravno korist strankam pri sklepanju poslov z občino. Deržič po funkciji in Pinterič s pooblastili župana sta se namreč podpisovala pod vse sklenjene posle in, čeprav so vse pripravljale strokovne službe, veljata za objektivno odgovorna.

Deržiču se očita premajhna najemnina za lokal v vodovodnem stolpu v Brežicah in obema prodaja zazidljive parcele po (nižji) ceni kmetijskega zemljišča. Pinterič naj bi s tem omogočil Simoni Mlakar kot kupcu parcele v Artičah za 335.000 takratnih tolarjev koristi, Deržič pa za 235.000 tolarjev koristi Stanislavu Štefaniču za parcelo v Krški vasi.

Glede vodovodnega stolpa v lasti občine obtožnica bremeni Deržiča za negospodarno ravnanje z občinskim premoženjem. Pogodba z Darkom Petelincem, po kateri se je njegov finančni vložek v ureditev prostora za lokal poračunal s 50-letnim najemom brez dodatne mesečne najemnine, je bila sklenjena za 30 m2 uporabne površine. Zapisana je bila klavzula, da se razmerje za morebitno povečanje poslovne površine uredi z aneksom k pogodbi. Prav tako bi moral stroške glede pridobivanja ustreznih soglasij za namembnost stolpa nositi najemnik. Občino so takrat soglasja za stolp stala 764.000 tolarjev in jih najemniku ni zaračunala. Ta je kasneje povečal lokal z izgradnjo etaže na 90 m2 in za razliko v površini ni od občine dobil nobenega aneksa k pogodbi. Tožilec Jože Zevnik v obtožnici navaja, da je bila s tem Petelincu narejena mesečna premoženjska korist v višini 166.000 tolarjev.

Deržič je v zagovoru danes povedal, da se kot volonterski župan v zadeve, kot je prodaja občinskih parcel in najem vodovodnega stolpa, ni spuščal, kaj šele, da bi operativno spremljal postopke. ''Popolnoma sem zaupal strokovnim službam in vodjem oddelkov. Angažiral sem se okrog večjih razvojnih projektov v občini, kot je bila tedanja gradnja nove osnovne šole v Pišecah, večji vodovodni sistemi in asfaltacija cest,'' je povedal. Dodal je, da je prišla ideja o oživitvi vodovodnega stolpa iz Krajevne skupnosti Brežice in je ni sam spodbudil. Jo je pa podprl, saj stolp predstavlja edinstveno veduto mesta. ''Petelinca prej sploh nisem poznal. V času urejanja najema se ni nikoli oglasil pri meni kot županu, vse so urejali uslužbenci oddelkov. Ne čutim se krivega,'' je rekel Deržič glede obeh točk obtožnice, stolpa in sporne parcele.

Ferdo Pinterič je razložil, da za sporno parcelo v Artičah ni mogel vedeti, kakšen status nosi, saj je kategorizacijo glede na prostorske dokumente občine odrejal oddelek za okolje. Tega je vodil Branko Blaževič. Sodna cenilka Marija Sušnik je cenitev parcele naredila na podlagi posestnega lista, po katerem je šlo za kmetijsko zemljišče.

''Vse potrebno glede prodaje občinskega premoženja so urejale strokovne službe, jaz se s tem nisem ukvarjal. Vsako prodajo mora s sklepom potrditi občinski svet. Tudi očitano zadevo je potrdil. K meni ali županu je nato prišla v podpis le pogodba s sklepom OS, in ne celotni spis. Ker je pogodbo sestavljala oziroma preverjala občinska pravna služba, nisem imel razloga dvomiti. Sicer pa je pravilnost postopka in zakonitost na strani strokovne službe, in ne tajnika ali župana,'' je dejal Pinterič.

Razložil je tudi, da z Mlakarjevima ni ne prijateljeval niti se ni z njima družil, zato ne sprejme očitka, da jima je zavestno omogočil cenejši nakup. V podkrepitev je navedel zaplet, ko sta zakonca želela v Artičah od občine kupiti še nepremičnino, za katero nista imela dovolj denarja. Računala sta, da bi se z delno poravnano kupnino s soglasjem občine lahko vpisala v zemljiško knjigo, da bi prišla do hipotekarnega kredita. Pinterič je podpis takšne pogodbe zavrnil in si nakopal jezo zakoncev.

Danes so bili kot priče v zadevi vabljeni Boštjan Podgoršek in Nataša Štarkl kot uslužbenca pravne službe iz spornega obdobja, Dragica Lazanski, takratna uslužbenka z gospodarskega oddelka, ter cenilka Marija Sušnik.

Tožilec bo v procesu skušal dokazati, da sta obtožena »grešila« z zavedanjem, a Deržič to komentira: ''Tožba za oslovo senco, politično motivirana.''