Od risbe in oglja do akvarela in abstrakcije
Sinoči so v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu odprli razstavo abstraktnih akvarelov novomeškega slikarja Igorja Pluta.
Igor Plut ni akademski slikar, čeprav bi to morda bil, če bi prisluhnil nagovarjanju učiteljev, ki so že zgodaj odkrili njegovo likovno nadarjenost, in bi se po končani osnovni šoli vpisal na srednjo šolo za oblikovanje. A bi moral pri petnajstih letih zapustiti dom in oditi v Ljubljano, pa tudi učenje mu takrat ni najbolj dišalo in se je odločil za šolo, s katero bi čim hitreje prišel do poklica, a kljub delu hišnika na Osnovni šoli Šmihel ostal zvest likovnemu ustvarjanju vse do danes in njegove stvaritve med drugim krasijo tudi kakšno steno na šoli, kjer dela že več kot 33 let.
Kot otrok se je pogosto zatekal k risbi, kmalu odkril oglje, dokler ga misli niso odnesle v abstraktni svet, ki ga je osvajal najprej s tempero, dokler se dokončno ni zatekel v akril, ki mu daje neskončne možnosti izražanja svojega miselnega sveta. V mladih letih se je spoznal tudi s pirografijo.
Pravi, da pisatelj tisto, kar tare njegove misli, zapiše z besedo. Njemu ta ne gre, zato to izlije na slikarsko platno. Žalost in skrb ali pa tudi veselje. Zato so nekatere njegove slike temne, skoraj brez barv, druge pa barvite in polne veselja.
Na razstavi v Knjižnici Mirana Jarca predstavljena dela so nastala v zadnjem času, v času, ko je z eno nogo že v pokoju. Skrbi, da mu bo, ko bo upokojen, dolgčas, nima. Morda se bo lotil tudi kakšne podobne skulpture, kakršno je pred leti ustvaril in danes stoji pred cerkvijo Sv. Vida, zvarjeno iz kovinskih ostankov. V svojem poklicu se je spoznal z obdelavo zelo različnih materialov in z ročnimi spretnostmi, ki ustvarjalcu pridejo prav tudi pri umetniškem ustvarjanju.
